{"id":2026,"date":"2014-09-02T18:45:58","date_gmt":"2014-09-02T16:45:58","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=2026"},"modified":"2014-09-02T18:45:58","modified_gmt":"2014-09-02T16:45:58","slug":"romanje-sodelavcev-zupnijske-karitas","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=2026","title":{"rendered":"Romanje sodelavcev \u017eupnijske Karitas"},"content":{"rendered":"

<\/strong><\/p>\n

Usoda vpenja nas v kroge mnogih;<\/p>\n

nih\u010de ne gre po poti sam:<\/p>\n

vse, kar sejemo v \u017eivljenja drugih,<\/p>\n

se slej ko prej povrne nam.<\/p>\n

Nn<\/p>\n

Sodelavci \u017eupnijske Karitas Rade\u010de – Svibno smo se, skupaj s svojimi doma\u010dimi, v soboto,<\/p>\n

30. avgusta, \u017ee tretje leto odpravili na romanje. Letos smo od\u0161li na Dolenjsko, natan\u010dneje v Sti\u010dno in na Muljavo.<\/p>\n

Z veseljem smo \u017ee zjutraj ugotovili, da nam je Bog naklonil lepo vreme. Ve\u010dina sodelavcev se je romanja udele\u017eila, med nami ni bilo le tistih, ki so imeli slu\u017ebene obveznosti. V dana\u0161njih \u010dasih moramo biti tak\u0161nih obveznosti veseli …<\/p>\n

Na\u0161a prva postaja je bila cistercijanska opatija Sti\u010dna, natan\u010dneje Slovenski verski muzej. Tam smo si ob strokovni razlagi vodi\u010dke ogledali stalno razstavo o zgodovini sti\u0161kega samostana, delovanju \u00bbbelih menihov\u00ab skozi \u010das in danes, njihovem poslanstvu, poteku delovnega dne, \u017eivljenjskih navadah in \u0161e marsi\u010dem. Videli smo tudi kri\u017eni hodnik, samostansko obednico, cerkev \u017dalostne Matere Bo\u017eje, zbirko ma\u0161nih pla\u0161\u010dev in posebno sobo, posve\u010deno patru Simonu A\u0161i\u010du, vsem dobro znanem zeli\u0161\u010darju, ki je zapustil veliko dedi\u0161\u010dino v poznavanju zdravilnih rastlin.<\/p>\n

Naprej nas je pot vodila na Muljavo, kjer nas je prijazno sprejel tamkaj\u0161nji duhovni pomo\u010dnik gospod Anton Pahulje. Slikovito in duhovno nam je predstavil cerkev Marije Vnebovzete, razlo\u017eil freske in posebno bogastvo cerkve – \u010dudovit zlat oltar. Kot sodelavce Karitas nas je postavil pred izziv, ali si \u017eelimo priti v nebesa in drugim pomagati do tega ideala. Presene\u010deni smo sli\u0161ali, da smo ob pogledu na omenjeni oltar \u017ee v nebesih. V sebi pa smo sprejeli sklep, da si bomo kljub temu \u0161e mo\u010dno prizadevali, da si zaslu\u017eimo tudi ve\u010dna nebesa.<\/p>\n

Veseli smo bili tudi, da sta bila z nami oba gospoda \u017eupnika, gospod Miro Bergelj in gospod Janez Jasenc. Zato smo lahko kot ob\u010destvo do\u017eiveli tudi\u00a0 najve\u010dji dar, ki ga kot kristjani lahko do\u017eivimo: Gospodovo daritev – sveto ma\u0161o. V nagovoru smo sli\u0161ali, da smo kot skupnost sodelavcev odgovorni za na\u0161e medsebojne odnose, ko so le-ti \u00bbv redu\u00ab, pa lahko dajemo tudi navzven. Kot slu\u017eabniki, ki ne \u017eelimo zakopati svojih \u00bbtalentov\u00ab, smo poklicani, da jih porabimo v dobro drugih, kot Karitasovci pa v dobro tistih, ki so najbolj ranljivi in nemo\u010dni.<\/p>\n

Po obilni duhovni hrani smo poskrbeli \u0161e za telesno lakoto in se polni lepih vtisov odpravili proti domu. Na poti nazaj smo si ogledali \u0161e izvir reke Sopote in ob njenem izlivu v Rade\u010dah zaklju\u010dili na\u0161e romanje.<\/p>\n

V lu\u010di zgornje misli hodimo skupaj in le skupaj lahko sejemo dobroto in upanje. In nedvomno se \u00bbpotla\u010dena in potresena\u00ab mera vrne v na\u0161a naro\u010dja. Hvala Bogu, ki nas je poklical v slu\u017ebo drugim in nas vsak dan obdaruje z novimi mo\u010dmi pri na\u0161em poslanstvu. Le tako lahko \u00bbsejemo\u00ab, kar lahko koristi bli\u017enjemu. In vedno znova ugotavljamo, da nimamo zaradi tega ni\u010d manj, pa\u010d pa smo vedno bogatej\u0161i.<\/p>\n

Nata\u0161a Kozinc<\/p>\n