{"id":3134,"date":"2017-01-15T13:47:49","date_gmt":"2017-01-15T11:47:49","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=3134"},"modified":"2017-11-13T22:14:21","modified_gmt":"2017-11-13T20:14:21","slug":"duhovni-vikend-za-zakonce","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=3134","title":{"rendered":"Duhovni vikend za zakonce"},"content":{"rendered":"

6. – 8. 1. 2017, Ignacijev dom duhovnosti v Ljubljani<\/p>\n

Tema: Z veseljem biti \u017eena\/mo\u017e<\/p>\n

U\u010diti se praznovanja – u\u010diti se veselja<\/p>\n

Kristjani mislimo, da ne smemo biti veseli, ker smo nepopolni, gre\u0161ni, da zato nismo vredni veselja.<\/p>\n

A sv. Pavel naju vedno znova vabi: Veselita se v Gospodu, zmeraj; ponavljam, veselita se.<\/p>\n

\u010cesa, zakaj se naj veseliva? Kako se naj veseliva?<\/p>\n

Bog naju je ustvaril za veselje, ne za trpljenje. V sebi nosiva Njegovo podobo, sva Njegova ljubljena otroka, nad katerima ima veselje. Sr\u010dika praznovanja je veselje pred Gospodom, svojim Bogom. Ko gledava Gospoda, do\u017eivljava in sprejemava to, kar v resnici sva Zanj in v Njem. Upati si morava vstopiti v Njegovo ljubezen in veselje nad nama.<\/p>\n

Sprejeti, da naju je \u010dudovito ustvaril, zavedati se morava najine ljubljenosti, dragocenosti in enkratnosti, koliko mu pomeniva, kako naju neskon\u010dno spo\u0161tuje. Praznovanje je torej nenehno vra\u010danje v najino resnico pred Bogom. Iz tega, kako On gleda na naju in za naju dela, se trudi, nama slu\u017ei, se nama daje v hrano.<\/p>\n

Zahvaljevanje nama daje mo\u010d za praznovanje. Mo\u010d dobivava v zavedanju, da pripadava Bogu, da sva Njegova ljubljena h\u010derka in sin. Zavedanje, da sva v Njem vedno znova obdarovana, tudi drug po drugem, postane najina mo\u010d za polno \u017eivljenje. Ko se zavestno zahvaljujeva (tudi \u010de tega ne \u010dutiva), se vrneva v Njegovo ljubezen, ki je v nama in za naju.<\/p>\n

Bog naju vabi na gostijo, na slavje \u017eivljenja, ki ga tudi sama pomagava ustvarjati. Kako?<\/p>\n

Tako, da sva vsako jutro hvale\u017ena zase in za svojega sozakonca; tako, da vsak trenutek sprejmeva Njegovo osebno spo\u0161tovanje do sebe in sozakonca.<\/p>\n

\u017de zjutraj sva povabljena, da se spomniva, komu pripadava in zakaj \u017eiviva, da nama je Bog pono\u010di obnovil duhovne, du\u0161evne in telesne mo\u010di in naju z vsakim novim dnem vabi, da sodelujeva z Njim. Praznujeva takrat, ko se zavedava, da nam je vsak trenutek podarjen.<\/p>\n

Ko zve\u010der gledava pred Njim na svoj dan, sva povabljena, da se Bogu zahvaliva zase v vsakem trenutku dneva, za svojega sozakonca in tudi za vse tiste, ki sva jih lahko sre\u010dala.<\/p>\n

Bog se naju je veselil tudi takrat, ko sva se zaprla v zamero, obsojanje, godrnjanje, kritiziranje … Ko se mu za Njegovo ne\u017eno spo\u0161tovanje zahvaljujeva, dobiva mo\u010d, da se lahko posloviva od najinih zamer, la\u017ei in vseh misli in dejanj, ki ru\u0161ijo vsakega izmed naju in najin odnos.<\/p>\n

Vedno znova je potrebno, da gojiva doma\u010de misli. To pomeni gojiti dostojanstvo, dragocenost, istovetnost …<\/p>\n

Preverjati morava, kak\u0161no je stanje najinega srca. Kam sva naravnana, v \u017ealost ali v veselje, v spodbujanje ali kritiziranje, v zamero ali odpu\u0161\u010danje, v slabo podobo o sebi ali pa v \u010dudovito podobo, ki jo ima Bog o nas.<\/p>\n

Praznovanja se u\u010diva, ko pri ma\u0161i dopustiva, da naju napolni Bo\u017eja mo\u010d prav sredi najine \u010dlove\u0161ke krhkosti in nemo\u010di. Praznujeva, ko do\u017eivljava, da v Njem zmoreva vse, ker je On resni\u010dno z nama, v nama in midva v Njem.<\/p>\n

Ustvarjena in poklicana sva k veselju. Pred nama je Bo\u017eja ponudba, naj stopiva vanjo. Upati si morava narediti ta korak, da bova v vsej polnosti zasli\u0161ala: \u00bbTi si moj<\/p>\n

ljubljeni otrok.\u00ab<\/p>\n

Tako bova tudi midva zmogla vsak dan izre\u010di: \u00bbTi si moj\/moja ljubljeni\/ljubljena mo\u017e\/\u017eena, nad katerim\/katero imam veselje.\u00ab<\/p>\n

Vsi smo poklicani na to pot – udele\u017eenci duhovnega vikenda in tisti, ki berete to sporo\u010dilo. Potrebno je narediti prvi korak, potem bo vsak dan la\u017ee. Vaja dela mojstra!<\/p>\n

Z vami pa bi radi podelili \u0161e nekaj misli z dveh jutranjih sprehodov na ljubljanski grad.<\/p>\n

    \n
  1. Sedanji trenutek je najpomembnej\u0161i. Je kraj sre\u010danja.<\/li>\n
  2. Izdihnemo slab, umazan zrak in vdihnemo sve\u017eega. \u010ce ne bi izdihnili, bi se zadu\u0161ili. Tako je tudi v vsakdanjem \u017eivljenju. Izpu\u0161\u010dati moramo stare predstave o sebi, sozakoncu, bli\u017enjem in o Bogu in iskati nove, zdrave predstave. \u010cim ve\u010d izdihnemo, ve\u010d bo prostora za novosti in sve\u017eino …<\/li>\n
  3. Si upamo zapustiti\u00a0poznano in stopati v to, kar je dobro za nas? \u010ce ho\u010demo nekam priti, se moramo podati na pot. Delati moramo korake, stopiti v veselje sedanjega trenutka.<\/li>\n
  4. Zavedati se moramo, da nas je Bog iz ljubezni ustvaril v telesu na\u0161e mame. Preudaril je, kak\u0161ne nas bo ustvaril in kaj bo polo\u017eil v nas. Smo \u010dudovita Bo\u017eja mojstrovina, delo Njegovih rok.<\/li>\n
  5. Dopustiti moramo, da smo obdarovani, da vidimo, hodimo, sli\u0161imo, \u010dutimo.<\/li>\n
  6. Jaz sem dar, moj sozakonec je dar, drug drugemu sva dar.<\/li>\n
  7. Zjutraj se pozdravimo: \u00bbDobro jutro.\u00ab Ne re\u010demo: \u00bbSlabo jutro.\u00ab Re\u010demo dobro jutro, ker je dobro.<\/li>\n
  8. Dobro je, da hodimo, vidimo, \u010dutimo …<\/li>\n
  9. Dobro je, da lahko izdihnemo in vdihnemo.<\/li>\n<\/ol>\n

    10. Gledati moramo sebe in si ponavljati: Dobri smo. To ni avtosugestija, pa\u010d pa ozave\u0161\u010danje tega, kar nam govori Bog: Dobri ste.<\/p>\n

    11. Dobro je, da lahko delamo korake, da imamo cilj, da ne hodimo v prazno.<\/p>\n

    12. Tudi Marija je izrekala: Dobro je, tudi \u010de ni bilo vse tako, kot je ona pri\u010dakovala in \u017eelela.<\/p>\n

    Udele\u017eenci duhovnega vikenda za zakonce, zanje zapisala Darinka \u017dibert, voditeljica 2. zakonske skupine v Rade\u010dah<\/p>\n

    Foto : Danica Prnaver in arhiv Ignacijevega doma<\/p>\n