{"id":5820,"date":"2021-08-16T14:15:47","date_gmt":"2021-08-16T12:15:47","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=5820"},"modified":"2021-08-16T14:48:13","modified_gmt":"2021-08-16T12:48:13","slug":"5820","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=5820","title":{"rendered":"Pe\u0161 romanje z Brunka na Zaplaz"},"content":{"rendered":"\n

<\/p>\n\n\n\n

\u0160tirinajsti avgust je \u017ee enajst let v na\u0161i \u017eupniji rezerviran za pe\u0161 romanje z Brunka na Zaplaz. Romanje se je za\u010delo s sveto ma\u0161o v na\u0161i starodavni cerkvi na Brunku. Pri ma\u0161i smo se spomnili pokojnih Mira Gorenjca in Andreja \u010ce\u010da, ki sta zvesto romala z nami vse do svojih prezgodnjih smrti. Ta dan goduje sveti Maksimiljan Kolbe, mu\u010denec iz druge svetovne vojne. O njegovem \u017eivljenju in delu smo poslu\u0161ali razlago na\u0161ega gospoda \u017eupnika Mira Berglja. Prav na ta dan je minilo 80 let od njegove mu\u010deni\u0161ke smrti. \u017divljenje svetnika in mu\u010denca je bilo v marsi\u010dem podobno \u017eivljenju na\u0161ega bla\u017eenega mu\u010denca Lojzeta Grozdeta. Po njem se imenuje na\u0161e romanje, ki se kon\u010da na njegovem grobu v cerkvi na Zaplazu.<\/p>\n\n\n\n

Po ma\u0161i smo se pred cerkvijo na Brunku fotografirali, popili kavico, ki nam jo je pripravila Du\u0161ka. In nato se nas je 13 romarjev (7 \u017eensk in 6 mo\u0161kih) odpravilo na 30 kilometrov dolgo pot. Letos je bila ekipa nekoliko pomlajena, razlika  med starostjo med udele\u017eenci je bila 45 let. V preteklih letih je bila najmlaj\u0161a romarka stara 10 let, najstarej\u0161i pa preko 70. Gospod \u017eupnik Miro je edini, ki se je udele\u017eil vseh romanj. Sicer pa,  morda kot zanimivost, je bilo do sedaj na enajstih romanjih 65 udele\u017eencev, ki so vsaj enkrat prehodili to pot. Najve\u010d jih je bilo leta 2019 \u2013 28. V leto\u0161njem letu pa je bilo kar 5 romarjev, ki so bili z nami prvi\u010d. <\/p>\n\n\n\n

Pot nas je vodila mimo Leskovca, kjer smo imeli prvi postanek pri dru\u017eini Renko, ki nas je prijazno pogostila. Nadaljevali smo mimo \u0160entjan\u017ea proti \u0160entrupertu. Prispeli smo to\u010dno ob dvanajsti uri, pribli\u017eno na polovici poti. Po gostoljubju pri tamkaj\u0161njem doma\u010dem \u017eupniku salezijancu Jakobu Tr\u010dku v njegovem \u017eupni\u0161\u010du ter ogledu cerkve smo v gostilni pojedli kosilo. Po\u010ditek je bil zelo dobrodo\u0161el, saj nas je vro\u010dina \u017ee kar malo utrudila. Tega dne so se temperature dvignile krepko \u010dez 30 stopinj Celzija in v tem smislu je bilo leto\u0161nje romanje od vseh najbolj zahtevno. A kakorkoli, potrebno je bil nadaljevati pot proti cilju. In vsi smo vztrajali. Del od \u0160entruperta  mimo Vesele Gore do kraja pod mirenskim gradom, kjer so februarja leta 1943 na\u0161li mrtvo telo mu\u010denega Alojzija Grozdeta, je bil dejansko najbolj zahteven. Temperatura je tega dne dosegla najvi\u0161jo stopnjo in hoja je bila delno po asfaltu in po  soncu. Pri \u00bbGrozdetu\u00ab smo zmolili litanije njemu v \u010dast, sicer pa smo na poti zmolili \u0161e tri ro\u017ene vence. Vsak od nas je hojo, romanje, tudi napore, ki so s tem povezani, namenil, daroval za potrebe, ki so se mu zdele v tistem trenutku najprimernej\u0161e in aktualne. Teh pa verjetno v teh tako zahtevnih in posebnih \u010dasih ni malo.<\/p>\n\n\n\n

Po pribli\u017eno sedmih urah in pol \u010diste hoje smo ob pol sedmih zve\u010der vsi prispeli na \u010cate\u017e in se pri domu \u010cebelica \u2013 Centru \u0161olskih in ob\u0161olskih dejavnosti spo\u010dili, preoblekli, uredili in fotografirali za arhiv. Na\u0161i doma\u010di, sorodniki in prijatelji, ki so na cilj pri\u0161li po nas, so nas lepo pogostili in nam pripravili sve\u017eo pija\u010do, ki nam je poleg dobrega ob\u010dutka in hvale\u017enosti, da smo prispeli sre\u010dno na cilj, zelo prijala.<\/p>\n\n\n\n

Odzvali smo se \u0161e prijaznemu povabilu sorodnika na\u0161e romarice Tonike in na kratko obiskali njegovo zidanico, ki je v bli\u017eini, in spet bili dele\u017eni gostoljubja. <\/p>\n\n\n\n

Sledila je procesija z lu\u010dkami, petjem in molitvijo od cerkve na \u010cate\u017eu do Zaplaza, kjer je bila na prostem pri cerkvi slovesna sveta ma\u0161a. Soma\u0161evanje je vodil \u010dastni kanonik Franc Vidmar, \u017eupnik v \u017du\u017eemberku.<\/p>\n\n\n\n

V cerkvi pa smo se lahko ustavili in pomolili \u0161e pri grobu bla\u017eenega Lojzeta Grozdeta, po katerem se na\u0161e romanje imenuje Grozdetovo romanje.  <\/p>\n\n\n\n

Naslednjega leta, \u010de Bog da, zopet planiramo na\u0161e romanje. \u017delimo in upamo, da se zopet sre\u010damo s starimi romarji in morda \u0161e s kak\u0161nim novim.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Besedilo: Miran Prnaver<\/p>\n\n\n\n

Foto:  Danica in Miran Prnaver<\/p>\n\n\n\n