{"id":7409,"date":"2024-02-18T12:06:31","date_gmt":"2024-02-18T10:06:31","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=7409"},"modified":"2024-02-18T12:06:31","modified_gmt":"2024-02-18T10:06:31","slug":"poklon-nasemu-jeziku-in-kulturi-z-branjem-presernovih-del","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=7409","title":{"rendered":"Poklon na\u0161emu jeziku in kulturi z branjem Pre\u0161ernovih del"},"content":{"rendered":"\n

Ve\u010der slovenskega kulturnega praznika je, po tem, ko se je v ve\u010deru prej v rade\u0161kem domu kulture odvila proslava s podelitvijo priznanja Ivana Pe\u0161ca, bil v mestu ob Savi znova zaznamovan z ljubeznijo do slovenske besede in do bogatega opusa del izpod rok najve\u010djega slovenskega pesnika Franceta Pre\u0161erna. V Galerija Caffe se je namre\u010d zbralo lepo \u0161tevilo ljudi, ljubiteljev kulture, ki so se odzvali povabilu glede prebiranja in\/ali poslu\u0161anja Pre\u0161ernovih del.<\/p>\n\n\n\n

Dogodek se je pri\u010del s himno. Besedilo slovenske himne je sedma kitica pesmi Pre\u0161ernove Zdravljica, melodija pa je iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla.<\/p>\n\n\n\n

Pre\u0161ernova Zdravljica je bila prvi\u010d objavljena v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1848, kot himna pa je bila prvi\u010d (spontano) zapeta 27. septembra 1989 ob Skup\u0161\u010dini Socialisti\u010dne republike Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Sedma kitica se glasi:<\/p>\n\n\n\n

\u017div\u00e9 naj vsi nar\u00f3di,<\/em>
ki hrepen\u00e9 do\u010d\u00e1kat’ d\u00e1n,<\/em>
da k\u00f3der s\u00f3nce h\u00f3di,<\/em>
prep\u00edr iz sv\u00e9ta b\u00f3 pregn\u00e1n,<\/em>
da roj\u00e1k<\/em>
prost bo vs\u00e1k,<\/em>
ne vr\u00e1g, le s\u00f3sed bo mej\u00e1k.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zbrane je uvodoma pozdravila Danica Prnaver, ki je povedala, da je bil leto poprej prvi\u010d organiziran tovrsten ve\u010der, tedaj v prostorih Gostilne Strnad, in da je tudi v leto\u0161njem letu odziv velik, kar ka\u017ee med drugim na to, da nam je za kulturo mar. Orisala je \u0161e potek dru\u017eenja in za\u017eelela prijetno po\u010dutje vsem navzo\u010dim.<\/p>\n\n\n\n

K besedi je nato povabila Matejo Kova\u010d, ta pa je z navzo\u010dimi podelila drobec, povezan s slovensko besedo in Pre\u0161ernom ter njeno primarno dru\u017eino.<\/p>\n\n\n\n

Njen o\u010de, upokojeni profesor sloven\u0161\u010dine, ki je opravljal delo u\u010ditelja na kr\u0161ki srednji \u0161oli, Janez Plestenjak (znan po vzdevku “Vejica”) je namre\u010d opravljal svoje diplomsko delo prav pri dr. Antonu Slodnjaku. Slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in akademik je pomemben tudi kot “pre\u0161ernoslovec”, saj je sodeloval pri skoraj vseh povojnih knji\u017eevnih izdajah Pre\u0161erna ter napisal tudi pesnikov \u017eivljenjepis na podlagi lastnih in tujih dognanj, to velja za prvo Pre\u0161ernovo zaklju\u010deno monografijo. Poleg tega je pripravljal komentarje in uvode za Pre\u0161ernove Poezije v tujih jezikih.<\/p>\n\n\n\n

In dr. Slodnjak je, kot je Mateja Kova\u010d pripovedovala, bil mentor takrat \u0161tudentu Plestenjaku v zaklju\u010devanju njegove \u0161tudijske poti.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dinoma ob srkanju \u010daja je sledilo prebiranje Pre\u0161ernovih del:<\/p>\n\n\n\n