{"id":9362,"date":"2026-05-04T17:45:36","date_gmt":"2026-05-04T15:45:36","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=9362"},"modified":"2026-05-04T21:30:37","modified_gmt":"2026-05-04T19:30:37","slug":"skofjeloski-pasijon-2026","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/?p=9362","title":{"rendered":"\u0160kofjelo\u0161ki pasijon 2026"},"content":{"rendered":"\n

Na t.i. belo nedeljo, nedeljo po veliki no\u010di, je bil iz Rade\u010d organiziran prevoz na ogled \u0160kofjelo\u0161kega pasijona, ki je znova za\u017eivel po 11-ih letih. Gre za najstarej\u0161e ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Maru\u0161i\u010d, in se \u0161e danes odvija enako kot se je v preteklosti – na procesijski na\u010din. Besedilo ima poleg osrednjega slovenskega dela tudi dodatke v latinskem in nem\u0161kem jeziku in vsebuje \u0161e re\u017eijske opombe. Je eden od najve\u010djih dose\u017ekov slovenskega slovstva v dobi baroka. Velja tudi za edino, v celoti ohranjeno, re\u017eijsko pasijonsko knjigo v Evropi iz za\u010detka 18. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Na veliki petek leta 2021 je minilo okroglih 300 let od prve uprizoritve tega dela, a so bile razmere praznovanju v lu\u010di, kakr\u0161no bi si obletnica zaslu\u017eila, zaradi pojava epidemije koronavirusa, obele\u017eitvi v velikem slogu nenaklonjene. Kljub temu je bilo v \u0160kofji Loki obletnici posve\u010deno celo leto 2021.<\/p>\n\n\n\n

Naslednjo na\u010drtovano izvedbo so “odnesle” katastrofalne poplave, ki so terjale visoke stro\u0161ke in \u0161tevilna sanacijska dela, tudi prenova Mestnega trga je dodala svoj dele\u017e k primorani prestavitvi v kasnej\u0161i \u010das. Letos v postnem in velikono\u010dnem \u010dasu pa se je po 11-ih letih v velikem slogu najbolj prepoznavna verska uprizoritev v dramski obliki vrnila!<\/p>\n\n\n\n

Rade\u0161ki in svibenski \u017eupljani smo se zbrali pod Domom sv. Petra, ob \u017eupnijskem vrtu, kjer smo iz osebnih avtomobilov presedli na avtobus. Po nekaj manj kot uri vo\u017enje skozi Rimske Toplice, Marno in Dol pri Hrastniku, smo se ob Savi gorvodno podali do \u017eelezni\u0161ke postaje v Zagorju ob Savi, kjer so se nam pridru\u017eili udele\u017eenci iz sicer druge \u017eupnije, a iste dekanije.<\/p>\n\n\n\n

Dekanijo Litija – Zagorje, v katero spadata tudi \u017dupnija Rade\u010de in \u017dupnija Svibno, namre\u010d vodi rade\u0161ki \u017eupnik\u00a0Miro Bergelj, ki je nedeljsko romanje tudi organizacijsko vodil. \u017dupnije, ki sicer tudi sodijo v omejeno dekanijo, so \u0161e \u010cem\u0161enik,\u00a0Dobovec,\u00a0Hoti\u010d,\u00a0Izlake,\u00a0Jan\u010de,\u00a0Kisovec,\u00a0Kolovrat,\u00a0Kresnice,\u00a0Litija,\u00a0Pol\u0161nik,\u00a0Pre\u017eganje,\u00a0Primskovo na Dolenjskem,\u00a0Sava,\u00a0Sv. Gora,\u00a0\u0160entgotard,\u00a0\u0160entjurij \u2013 Podkum,\u00a0\u0160entlambert,\u00a0\u0160martno pri Litiji,\u00a0\u0160tanga,\u00a0Va\u010de in\u00a0Zagorje ob Savi.<\/p>\n\n\n\n

Romanja se je udele\u017eilo:
– 20 \u017eupljanov iz \u017e. Rade\u010de
– 11 \u017eupljanov iz \u017e. \u0160entjurij Podkum
– 5 \u017eupljanov iz \u017e. Zagorje ob Savi.<\/p>\n\n\n\n

Ob prihodu v \u0160kofjo Loko smo se izpred tamkaj\u0161nje avtobusne postaje podali preko mostu preko srednjeve\u0161kega kamnitega Kapucinskega mostu, pod katerim te\u010de Sel\u0161ka Sora, podali proti mestnemu jedru. Rade\u0161ki del je imel vstopnice za prizori\u0161\u010de B – Trg pod gradom, zagorski del pa je za zadnjega v seriji \u0161tirih prizori\u0161\u010d (D \u2013 Trg mesta Freising).<\/p>\n\n\n\n

Skozi 20 prizorov, katere so igralci odigrali po \u0161tirikrat – na vsakem od \u0161tirih prizori\u0161\u010d – je skupno 1.206 igralcev in 36 konjenikov opravilo kro\u017eno pot skozi mestno jedro. Ogled svetopisemskega dogajanja skozi dramske vlo\u017eke, ki so jih odlikovali v vloge odli\u010dno v\u017eiveti igralci, izjemna kostumografija, prilo\u017enosti primerni glasbeni vlo\u017eki in barvitost ter \u0161tevil\u010dnost celotnega uprizorjenega dela, ni nikogar pustil ravnodu\u0161nega. <\/p>\n\n\n\n

Glede na videno se lahko samo globoko priklonimo vsem sodelujo\u010dim. \u0160e poseben \u010dar smo ob\u010dutili, ko se je dan prevesil v ve\u010der in se je v mesto naselil duh davnih \u010dasov, ki so ga ponazorile gore\u010de bakle na mostovih \u010dez Soro in na nekaterih oknih hi\u0161 starega mesta tudi sve\u010de. V pripravah ter sami izvedbi najbolj prepoznavnega \u0161kofjelo\u0161kega dogodka je sodelovalo skoraj 1.500 prostovoljcev, izmed katerih jih je ve\u010dina, kar 1.200 nastopilo v predstavi.<\/p>\n\n\n\n

Vsaka podrobnost je bila izvedena s posebno pozornostjo in le predstavljamo si lahko, kak\u0161en organizacijski in izvedbeni zalogaj je to. Naj postre\u017eem le z enim od zanimivih podatkov, ki nakazujejo \u017ee opisano \u0161tevil\u010dnost: samo Jezusa Kristusa upodobilo 15 razli\u010dnih igralcev, k obla\u010dilni podobi in vrhunskim poslikavam obrazom pa je svoje znanje in ve\u0161\u010dine prispevalo 19 \u0161ivilj in kroja\u010dev ter 30 maskerk in frizerk. Za nemoten potek uprizoritev skrbi obse\u017ena tehni\u010dna in organizacijska ekipa ter mojstri zvoka in lu\u010di, ki smo jih gledalci vzporedno z igralskim kadrom lahko spremljali pri njihovem delu. <\/p>\n\n\n\n

Besedilo \u0160kofjelo\u0161kega pasijona je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij. Sestavljeno je iz 865 verzov in 13 podob: Raj, Smrt, Gospodova ve\u010derja, Samson, Krvavi pot, Bi\u010danje, Kronanje, Hieronim, Glej \u010dlovek, Kristus na kri\u017eu, Mati sedem \u017ealosti, Skrinja zaveze in Bo\u017eji grob.<\/p>\n\n\n\n

Re\u017eiser leto\u0161nje uprizoritve je bil Marcelo Brula, Slovenec, ki se je rodil v Argentini in se nato z dru\u017eino preselil v Slovenijo, da bi \u017eiveli bli\u017eje koreninam, jeziku in domovini, kot je zapisal v uvodnem pismu gledali\u0161kega lista. \u00bbKo \u010dlovek sprejme re\u017eijo \u0160kofjelo\u0161kega pasijona, hitro ugotovi, da ni sprejel le ‘projekta’, ampak je sprejel skrivnost. Ne le zaradi veli\u010dine \u2013 ljudi, ulic, zgodovine \u2013, temve\u010d zaradi notranje te\u017ee, ki jo ta pot nosi. Pasijon ni predstava, ki jo ‘postavimo’ in potem odlo\u017eimo. Je ogledalo in je molitev. Je spomin, ki postane navzo\u010d. In je vpra\u0161anje, ki ga preprosto ne morem izre\u010di druga\u010de: ‘Kdo sem jaz pred Bogom \u2013 in kdo postanem, ko se sre\u010dam z njegovo ljubeznijo?’\u00ab je \u0161e zapisal Brula.<\/p>\n\n\n\n

12. aprila popoldan smo bili pri\u010da zadnji, sedmi uprizoritvi v tem letu, po tem, ko so bile predhodno \u017ee izvedene ob treh koncih tedna, 21. in 22. marca, 28. in 29. marca, pa na velikono\u010dni ponedeljek in dan pred belo nedeljo (11. aprila. ).<\/p>\n\n\n\n

Na poti domov smo vtise “sestavljali” na razli\u010dne na\u010dine: skozi pogovor, skozi izmenjavo misli, kaj se je posameznikov posebej dotaknilo, pa tudi v ti\u0161ini premi\u0161ljevanja. Na\u010drtovan prihod v doma\u010de Rade\u010de se nam je podalj\u0161al za pribli\u017eno eno uro, saj smo obstali v zastoju na Dolu pri Hrastniku, kjer je bila cesta zaprta zaradi prometne nesre\u010de, v kateri je, kot smo dan pozneje izvedeli, udele\u017eeni 72-letnik \u017eal preminil. Med vo\u017enjo domov, ki je bila zaradi okoli\u0161\u010din preusmerjena skozi Podkum in skozi dolino Sopote do Rade\u010d, smo molitev namenili udele\u017eenim v navedenem tragi\u010dnem dogodku. <\/p>\n\n\n\n

\u0160kofjelo\u0161ki pasijon predstavlja eno najve\u010djih dragocenosti \u0160kofje Loke in pomemben del slovenske ter svetovne zakladnice kulture – leta 2008 je bil vpisan v Register nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije in leta 2016, kot prvi element iz Slovenije, vpisan tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n

V \u0160kofji Loki ga uprizarjajo vsakih \u0161est let, tako je bil pred leto\u0161njim nazadnje na ogled leta 2015, prilo\u017enost za prisostvovati naslednjemu pa bo leta 2032.<\/p>\n\n\n\n

Besedilo in foto: Doroteja Jazbec<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na t.i. belo nedeljo, nedeljo po veliki no\u010di, je bil iz Rade\u010d organiziran prevoz na ogled \u0160kofjelo\u0161kega pasijona, ki je znova za\u017eivel po 11-ih letih. Gre za najstarej\u0161e ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Maru\u0161i\u010d, in se \u0161e danes odvija enako kot se je v preteklosti – na procesijski … <\/p>\n

Read More Read More<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":9363,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[37],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9362"}],"collection":[{"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9362"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9362\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9392,"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9362\/revisions\/9392"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9363"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9362"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9362"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-radece.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9362"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}