Ob prazniku nadangelov  Mihaela, Gabriela in Rafaela je bila na podružnični cerkvi na Močilnem zadnji septembrski dan sveta maša.
Po maši je naš gospod župnik Miro Bergelj blagoslovil povsem na novo postavljeno kapelo, posvečeno Brezmadežni. Kapela je last tamkajšnje družine Korbar. Prej je na tem mestu stala kapela, za katero se ne ve čas nastanka, a je bila že toliko dotrajana, da se je ni več dalo popraviti. Samo  sedaj lepo obnovljeni  Marijin kip  je ostal iz prvotne kapele.
Kapela stoji v bližini podružnične cerkve in je nadmorski višini skoraj 600 m.
Je na zelo lepi razgledni točki, saj jo na eni strani gleda »dolenjski Triglav« Kum, na drugi pa se lepo vidi posavsko hribovje.
Po blagoslovu je župnik k besedi povabil  gospodarja Feliksa. Ta si je  zaželel,  da bi se ljudje radi ustavljali in pomolili ob kapeli. Tistim, ki so  družini Korbar največ pomagali pri postavitvi kapele, je podelil posebna zahvalna darila.
Blagoslova se je udeležilo veliko število faranov, ki so se po uradnem delu   zadržali pri Korbarjevi kapeli Brezmadežne na Močilnem nad Radečami ob dobrotah, ki so jih pripravili domači in sosedje.

Miran Prnaver

V mesecu avgustu je na Vrhovem praznovala visok življenjski jubilej gospa Emica Klanšek, dopolnila je 93 let. Kljub lepim letom  vsako nedeljo zvesto prepeva v podružnični cerkvi Sv. Martina na Vrhovem.

Že kot otrok je rada prepevala v župnijski cerkvi v Radečah. Aktivna in vesele narave je veliko pomagala v Prosvetnem društvu Vrhovo.

Po smrti moža je pred več kot 30-imi leti začela redno prepevati na vrhovškem koru.

Čeprav so ostale pevke in pevci bistveno mlajši, se v njihovi družbi zelo dobro počuti in je rada  z njimi, ker čuti, da se imajo radi in da se spoštujejo.

Emica tako vsako nedeljo, ko je maša na Vrhovem, peš prihaja v in odhaja iz svetišča. Če se le kdaj zgodi, da ji bolezen onemogoči sodelovanje pri maši, ji nekaj manjka, in to zelo pogreša.

Živi skupaj s hčerko in rada kaj postori na vrtu, njena ljubezen so tudi rože, pa tudi za metlo poprime.

Farani župnije Radeče smo Emici hvaležni za vse, kar s toliko ljubezni postori za lepše praznovanje svetih maš.

Naj ji Gospod naklanja obilo zdravja in milosti, da bi lahko vedra in živahna prihajala na vrhovški kor prepevat Njemu in nam.

Miran Prnaver

V torek, 14. avgusta,  na praznik sv. mučenca Maksimilijana Kolbeja,  dan pred praznikom Veliki šmaren, smo se romarji iz župnije Radeče letos drugič podali na skoraj trideset kilometrov dolgo romarsko peš pot na Zaplaz. Romanje smo začeli v naši najstarejši podružnici v cerkvi Sv. treh kraljev na Brunku s sveto mašo.

Po maši in okrepčilu se je začela naša pot. Letos se nam je na celotni poti pridružil tudi naš gospod župnik Miro Bergelj. Takoj na startu smo prestopili škofijsko mejo, iz ljubljanske v novomeško. Na poti smo se ustavili v župnijski cerkvi v Šentrupertu  in v bližini Mirne, na kraju, kjer so februarja leta 1943  našli mrtvo telo blaženega Alojzija Grozdeta. Tako smo lahko na poti razmišljali in se priporočali obema mučencema, svetemu Kolbeju in našemu blaženemu Grozdetu.

Med potjo smo zmolili tri dele rožnega venca in zapeli litanije ter Marijine pesmi kot pripravo na največji Marijin praznik.

Po dobrih devetih urah in približno šest ur in pol čiste hoje smo na cilj prispeli malo utrujeni, a zelo zadovoljni.

Letošnjega romanja se je na celi poti udeležilo 14 romarjev, od tega kar 6 mladincev. V drugi polovici pa so se nam pridružili še trije. Šest faranov pa je na Zaplaz prišlo prav tako peš po drugi  poti.

Po počitku je sledila še pika na i, procesija z lučkami in svečana sveta maša na Marijini božjepotni cerkvi na Zaplazu.

Miran Prnaver