V nedeljo zvečer, 29. aprila, smo se odpravili na romanje v San Giovano Rotondo. Duhovni vodja in pobudnik tega romanja je bil naš gospod župnik Miro Bergelj, pridružil pa se mu je kaplan iz Sevnice Grega Valič. Prevoznik je bil Marjan Žveglič, ki se je zelo potrudil in uspel iz različnih krajev Slovenije pridobiti romarje , tako da je bil avtobus poln.
Na poti smo se ustavili še v Lancianu, kjer se je pred 1300 leti zgodil evharistični čudež. Med sveto mašo sta se hostija in vino spremenila v pravo meso in kri. Znanstveniki so kasneje ugotovili, da sta meso in kri človeškega izvora, da je meso tkivo srčne mišice in pripada človeku starosti okrog 30 let. Vsa dolga stoletja nista kri in meso spremenila svojih lastnosti. V cerkvi tega čudeža smo obhajali slovensko mašo.
Po dobrih dveh urah smo prispeli na cilj k patru Piju (1887-1968). San Giovanni Rotondo je eden izmed najbolj obiskanih in priljubljenih romarskih središč. Na leto ta kraj milosti obišče tudi do osem milijonov ljudi. Ogledali smo si dve starejši cerkvi iz časa življenja patra Pija. Tu je dobil prve stigme, ki jih je imel točno 50 let. Pater Pij je tudi edini duhovnik, ki je imel Kristusove rane-stigme.
Obiskali smo muzej, kjer smo se seznanili z življenjem in preizkušnjami tega tako priljubljenega svetnika.
Poseben čar pa je bil ogled nove cerkve, ki je bila posvečena leta 2004 in pet let pozneje povsem dokončana. Dejansko je sestavljena iz dveh cerkva . V spodnji je od leta 2009 sedanji grob patra Pija. Hodnik, ki vodi v spodnjo cerkev, in celotna cerkev je pravi biser mozaikov, delo našega patra Marka Rupnika. Ko se približuješ cerkvi po hodniku, na eni strani spremljaš življenje in delo patra Pija, na drugi strani pa svetega Frančiška Asiškega.
V stari cerkvi, kjer je maševal pater Pij, smo z našima duhovnikoma imeli sveto mašo. Prav tako smo zmolili križev pot, ki je v neposredni bližini. Zadnje jutro smo pri zadnji postaji ( vstali Kristus) imeli sveto mašo.
Obiskali smo tudi nekaj deset kilometrov oddaljeno podzemno svetišče sv. nadangela Mihaela.
V sredo, 2. maja, je sledilo celodnevno potovanje domov. Več kot tisoč kilometrov dolgo pot so spremljali molitev, pesem, pričevanja in izmenjava nepozabnih doživetij, ki smo jih bili deležni na romanju.
Miran Prnaver