Kontakt

Gospod župnik:
Miro Bergelj
Telefon: 051 232 778
zupnija.radece@rkc.si

Sveta maša

Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.

Uradne ure

Uradne ure v župnijski pisarni:
januar, februar, marec, november, december:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45

april, maj, junij, september, oktober: ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45

julij in avgust: po vsaki sveti maši

Avtor: tadeja

Razstava v knjižnici Radeče

Razstava v knjižnici Radeče

V petek, 14. oktobra zvečer, je bil v knjižnici Radeče prav poseben dogodek. Knjižnica je prijazno sprejela prošnjo župnije Radeče, da bi bila v njenih prostorih razstava z naslovom Radeška cerkev v letih 1911- 2011.

Razstava je namenjena stoletnici blagoslovitve naše farne cerkve, le-ta je slovesno potekala v soboto,  29. oktobra ob 15. uri pri sveti maši s somaševanjem nadškofa dr. Antona Stresa. Lansko leto smo praznovali 100-letnico postavitve temeljnega kamna (10. julij 1910).

Povabilu našega župnika Mira , da posodijo fotografije in ostali zanimiv material za razstavo, se je odzvalo kar nekaj faranov. In tako sta Drago Kozinc in Miran Prnaver ob pomoči še nekaj prostovoljcev začela pripravljati razstavo. Razdeljena je na več sklopov. Posebej je predstavljena obnova cerkve in zgradb skozi čas, predstavljene so fotografije današnje notranjosti cerkve, zanimive so fotografije duhovnega življenja in dogodkov skozi čas (sveta obhajila in birme, ministranti, mladinci, pevci, jaslice …) in pa tudi predstavitve duhovnikov, ki so delovali v župniji.

Poseben del razstave je namenjen bogati zbirki podobic, ki so bile namenjene najrazličnejšim priložnostim v stoletni zgodovini.

Najstarejša fotografija izvira iz leta 1910, prikazuje rušenje stare cerkve za potrebe gradnje nove.

Knjiga Mohorjeve družbe iz leta 1901 je najstarejši primerek pisane besede na razstavi.

Posebej zanimiva je fotografija, ki prikazuje prihod deklice z oljčno vejico na cvetno nedeljo leta 1941, prav na dan, ko se je na našem ozemlju začela druga svetovna vojna.

Zelo  zanimiva je fotokopija in prevod listine o posvetitvi župnijske cerkve Svetega Petra v Radečah, ki jo je 29. oktobra 1911 opravil tedanji ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

Na dobro obiskani otvoritvi razstave 14. oktobra letos so lep večer popestrile izbrane misli organizatorjev, obogatil pa jih je glasbeni program učencev in profesorjev glasbene šole Laško – Radeče.

Razstava je bila na ogled v delovnem času knjižnice do sredine meseca novembra.

Miran Prnaver

PEŠ ROMANJE NA ZAPLAZ

PEŠ ROMANJE NA ZAPLAZ

V nedeljo, 14. avgusta 2011, je bilo na pobudo našega gospoda župnika Mira Berglja organizirano peš romanje  po poteh mučeništva blaženega Lojzeta Grozdeta na Zaplaz.

Pot od župnijske cerkve v Radečah do Marijinega svetišča in groba blaženega Grozdeta je bila dolga 32 km.

Po jutranji nedeljski maši je devet pogumnih faranov (med njimi dve ženski) prejelo župnikov blagoslov in nato korajžno začelo romanje. Po nekaj kilometrih hoje navkreber so zapustili mejo domače  župnije in stopili v novomeško škofijo, v šentjanško faro. Na poti jih je spremljala molitev, pesem in prijeten klepet.

V Šentrupertu se jim je popoldne  pridružil še naš gospod župnik s tremi romarji.

Na Mirni so se ustavili in pomolili pri znamenju, kjer so našli Grozdetovo truplo, in pot nadaljevali h  končnemu cilju. K Mariji na Zaplaz so prispeli pozno popoldan po devetih urah čiste hoje.

Vsak od romarjev je tej romarski poti lahko dodal osebno prošnjo ali zahvalo in jo zvečer položil na Zaplazu pred Marijo in blaženega mučenca Lojzeta Grozdeta.

Pot je bila za en dan kar zahtevna in sorazmerno dolga. Kljub precej  toplemu dnevu je uspelo vsem romarjem srečno priti na cilj. Pri večerni procesiji z lučkami in slovesni Sveti maši na predvečer Marijinega vnebovzetja so se jim pridružili še nekateri drugi Radečani. Skupaj so se nato v poznih večernih urah utrujeni, a polni lepih spominov in doživetij, vračali domov.

Peš romanje na Zaplaz na predvečer Velike maše naj bi v naši župniji postalo tradicionalno in upamo lahko, da bo drugo leto še kak romar več pripešačil na Zaplaz.

Miran Prnaver

NA MOČILNEM JE POSAJENA NOVA LIPA

NA MOČILNEM JE POSAJENA NOVA LIPA

V nedeljo, zadnjega julija 2011,  je bila v podružnični cerkvi Svetega Miklavža na Močilnem sveta maša, ki jo je daroval gospod župnik.

Ob cerkvi, ki je  bila zgrajena okoli leta 1700, stoji veličastna lipa, ki jo počasi najeda zob časa.

Stara lipa šteje verjetno blizu petsto let, saj naj bi izhajala iz časov turških vpadov v naše kraje. Po nedeljski maši pa je stara mogočna lipa dobila mlajšo sestro. Novo močilniško lipo je, tako kot številne druge po državi ob 20-letnici državnosti naše domovine Slovenije, podarila Vlada RS v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije.

V pripravljeno jamo sta novo lipo postavila-posadila ključarja podružnične cerkve. Gospod župnik jo je blagoslovil.

O pomenu in vlogi lipe in gozda nasploh, saj letos obhajamo leto gozdov, je spregovoril  revirni gozdar Jože Prah. Slovesnost je s pesmimi polepšal radeški cerkveni zbor.

Z izbranimi mislimi o domovini je kulturni del dopolnil Drago Kozinc.

Svete maše in blagoslova ter posaditve lipe se je udeležil radeški župan Matjaž Han, ki je lipi dodal zemljo.

Po končanem uradnem delu je lahko tudi vsak od obiskovalcev lipi »dodal« lopato zemlje in tako dal svoj prispevek za srečno rast nove lipe in naše domovine. Sledilo je prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih pripravili domačini.

Tako ima Sveti Miklavž na Močilnem ob sebi sedaj dve lipi. Ko bo mlada zrasla in njena starejša sestra ne bo več kljubovala močnemu vetru, bo dala ves prostor  mlajši.

S to lepo in zelo obiskano slovesnostjo smo se v naši župniji spomnili letošnje okrogle obletnice naše države Slovenije. Bogu smo se zahvalili za vse prejeto in prosili njegovega varstva za v prihodnje.

Miran Prnaver