Kontakt

Gospod župnik:
Miro Bergelj
Telefon: 051 232 778
zupnija.radece@rkc.si

Sveta maša

Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.

Uradne ure

Uradne ure v župnijski pisarni:
januar, februar, marec, november, december:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45

april, maj, junij, september, oktober: ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45

julij in avgust: po vsaki sveti maši

Kategorija: Leta Gospodovega 2012

NA GROBU NIKOLAJA PL. GUTMASTHALA-BENVENUTIJA

NA GROBU NIKOLAJA PL. GUTMASTHALA-BENVENUTIJA

V okviru obnove grobne kapele družine Gutmansthal–Benvenuti ter njene blagoslovitve na pokopališču v Radečah smo predstavniki župnije Radeče v petek, 26. novembra, obiskali grob Nikolaja pl. Gutmasthala-Benvenuti na pokopališču v Šmihelu v Novem mestu.

Nikolaj je  bil rojen  21. junija leta 1856 v Novem mestu v času, ko  je družina že imela  stalno bivališče  v gradu Weixelstein / Novi dvor na Hotemežu. Po smrti očeta dr. Ludviga leta 1890  je podedoval vse premoženje in ostal  v naših krajih do leta 1926, ko je posestvo prodal sestram usmiljenkam (Hčere krščanske ljubezni). Tako kot njegov oče, je bil tudi Nikolaj velik dobrotnik cerkve, kraju Radeče z okolico ter družinam, ki so bile potrebne pomoči.

Po odhodu iz Radeč je služboval kot komornik ljubljanske škofije pri papežu Piju XI., od leta 1933 pa do svoje smrti 24. septembra leta 1943 je živel kot usmiljeni brat v Konventu v Kandiji v Novem mestu.

Pokopan je na pokopališču Šmihel. Na nagrobni plošči je napisanih 26 usmiljenih bratov, ki so umrli v letih 1900 – 1954. V ograjenem delu je vidnih devet gomil usmiljenih bratov.

Napisna plošča z imeni je precej težko razpoznavna. Grobovi (gomile) so skromni, a ne povsem zanemarjeni.

Ob našem obisku smo prižgali svečke, položili cvetlični aranžma s posvetilnim napisom in pomolili v zahvalo in spomin ter za blagi pokoj njegove duše.

V povratku smo se ustavili na pokopališču na Raki na grobu sestre Imakulate (Antonija Knaus), ki je bila naša rojakinja in je po drugi svetovni vojni kot zadnja sestra usmiljenka zapustila Marijin dvor na Hotemežu.

Miran Prnaver

Blagoslov kapele na Močilnem

Blagoslov kapele na Močilnem

Ob prazniku nadangelov  Mihaela, Gabriela in Rafaela je bila na podružnični cerkvi na Močilnem zadnji septembrski dan sveta maša.
Po maši je naš gospod župnik Miro Bergelj blagoslovil povsem na novo postavljeno kapelo, posvečeno Brezmadežni. Kapela je last tamkajšnje družine Korbar. Prej je na tem mestu stala kapela, za katero se ne ve čas nastanka, a je bila že toliko dotrajana, da se je ni več dalo popraviti. Samo  sedaj lepo obnovljeni  Marijin kip  je ostal iz prvotne kapele.
Kapela stoji v bližini podružnične cerkve in je nadmorski višini skoraj 600 m.
Je na zelo lepi razgledni točki, saj jo na eni strani gleda »dolenjski Triglav« Kum, na drugi pa se lepo vidi posavsko hribovje.
Po blagoslovu je župnik k besedi povabil  gospodarja Feliksa. Ta si je  zaželel,  da bi se ljudje radi ustavljali in pomolili ob kapeli. Tistim, ki so  družini Korbar največ pomagali pri postavitvi kapele, je podelil posebna zahvalna darila.
Blagoslova se je udeležilo veliko število faranov, ki so se po uradnem delu   zadržali pri Korbarjevi kapeli Brezmadežne na Močilnem nad Radečami ob dobrotah, ki so jih pripravili domači in sosedje.

Miran Prnaver

Emica Klanšek, najstarejša pevka v župniji Radeče

Emica Klanšek, najstarejša pevka v župniji Radeče

V mesecu avgustu je na Vrhovem praznovala visok življenjski jubilej gospa Emica Klanšek, dopolnila je 93 let. Kljub lepim letom  vsako nedeljo zvesto prepeva v podružnični cerkvi Sv. Martina na Vrhovem.

Že kot otrok je rada prepevala v župnijski cerkvi v Radečah. Aktivna in vesele narave je veliko pomagala v Prosvetnem društvu Vrhovo.

Po smrti moža je pred več kot 30-imi leti začela redno prepevati na vrhovškem koru.

Čeprav so ostale pevke in pevci bistveno mlajši, se v njihovi družbi zelo dobro počuti in je rada  z njimi, ker čuti, da se imajo radi in da se spoštujejo.

Emica tako vsako nedeljo, ko je maša na Vrhovem, peš prihaja v in odhaja iz svetišča. Če se le kdaj zgodi, da ji bolezen onemogoči sodelovanje pri maši, ji nekaj manjka, in to zelo pogreša.

Živi skupaj s hčerko in rada kaj postori na vrtu, njena ljubezen so tudi rože, pa tudi za metlo poprime.

Farani župnije Radeče smo Emici hvaležni za vse, kar s toliko ljubezni postori za lepše praznovanje svetih maš.

Naj ji Gospod naklanja obilo zdravja in milosti, da bi lahko vedra in živahna prihajala na vrhovški kor prepevat Njemu in nam.

Miran Prnaver