V torek, 14. avgusta,  na praznik sv. mučenca Maksimilijana Kolbeja,  dan pred praznikom Veliki šmaren, smo se romarji iz župnije Radeče letos drugič podali na skoraj trideset kilometrov dolgo romarsko peš pot na Zaplaz. Romanje smo začeli v naši najstarejši podružnici v cerkvi Sv. treh kraljev na Brunku s sveto mašo.

Po maši in okrepčilu se je začela naša pot. Letos se nam je na celotni poti pridružil tudi naš gospod župnik Miro Bergelj. Takoj na startu smo prestopili škofijsko mejo, iz ljubljanske v novomeško. Na poti smo se ustavili v župnijski cerkvi v Šentrupertu  in v bližini Mirne, na kraju, kjer so februarja leta 1943  našli mrtvo telo blaženega Alojzija Grozdeta. Tako smo lahko na poti razmišljali in se priporočali obema mučencema, svetemu Kolbeju in našemu blaženemu Grozdetu.

Med potjo smo zmolili tri dele rožnega venca in zapeli litanije ter Marijine pesmi kot pripravo na največji Marijin praznik.

Po dobrih devetih urah in približno šest ur in pol čiste hoje smo na cilj prispeli malo utrujeni, a zelo zadovoljni.

Letošnjega romanja se je na celi poti udeležilo 14 romarjev, od tega kar 6 mladincev. V drugi polovici pa so se nam pridružili še trije. Šest faranov pa je na Zaplaz prišlo prav tako peš po drugi  poti.

Po počitku je sledila še pika na i, procesija z lučkami in svečana sveta maša na Marijini božjepotni cerkvi na Zaplazu.

Miran Prnaver

V okviru tradicionalnih dnevov splavarjenja je bila v nedeljo, 24. junija, na prireditvenem prostoru ob reki Savi osrednja prireditev ob 140-letnici Gasilskega društva Radeče, ki je eno najstarejših v Sloveniji.

Osrednji gost prireditve je bil obrambni minister Republike Slovenije gospod  Aleš Hojs.  Gasilsko društvo je prevzelo nov prapor in novo gasilsko vozilo.

Blagoslov novega praporja in vozila je opravil naš gospod župnik Miro Bergelj.

Tudi sicer poteka med Gasilskim društvom Radeče in našo župnijo lepo in zgledno sodelovanje.

Tako smo imeli v Radečah lepo nedeljsko popoldne in prazničen uvod v naš največji državni praznik – dan državnosti.

Miran Prnaver

V nedeljo zvečer, 29. aprila, smo se odpravili na romanje v San Giovano Rotondo. Duhovni vodja in pobudnik tega romanja je bil naš  gospod župnik Miro Bergelj,  pridružil pa se mu je kaplan  iz Sevnice Grega Valič. Prevoznik je bil Marjan Žveglič, ki se je zelo potrudil in uspel iz različnih krajev Slovenije pridobiti romarje , tako da je bil avtobus poln.

Na poti smo se ustavili še v Lancianu, kjer se je pred 1300 leti zgodil evharistični čudež. Med sveto mašo sta se hostija in vino spremenila v pravo meso in kri. Znanstveniki so kasneje ugotovili, da sta meso in kri človeškega izvora, da je meso tkivo srčne mišice in pripada človeku starosti okrog 30 let. Vsa dolga stoletja nista kri in meso spremenila svojih lastnosti. V cerkvi tega čudeža smo obhajali slovensko mašo.

Po dobrih dveh urah smo prispeli na cilj k patru Piju (1887-1968). San Giovanni Rotondo je eden izmed najbolj obiskanih in priljubljenih romarskih  središč. Na leto ta kraj milosti obišče tudi do osem milijonov ljudi. Ogledali smo si dve starejši cerkvi iz časa življenja patra Pija. Tu je dobil prve stigme, ki jih je imel točno 50 let. Pater Pij je tudi edini duhovnik, ki je imel Kristusove rane-stigme.

Obiskali smo muzej, kjer smo se seznanili z življenjem in preizkušnjami tega tako priljubljenega svetnika.

Poseben čar pa je bil ogled nove cerkve, ki je bila posvečena leta 2004 in pet let pozneje povsem dokončana. Dejansko je sestavljena iz dveh cerkva . V spodnji je od leta 2009 sedanji grob patra Pija.  Hodnik, ki vodi v spodnjo cerkev, in celotna cerkev je pravi biser mozaikov, delo našega patra Marka Rupnika. Ko se približuješ cerkvi po hodniku, na eni strani spremljaš življenje in delo patra Pija, na drugi strani pa svetega Frančiška Asiškega.

V stari cerkvi, kjer je maševal pater Pij, smo z našima duhovnikoma imeli sveto mašo. Prav tako smo zmolili križev pot, ki je v neposredni bližini. Zadnje jutro smo pri zadnji postaji ( vstali Kristus) imeli sveto mašo.

Obiskali smo tudi nekaj deset kilometrov oddaljeno podzemno svetišče sv. nadangela Mihaela.

V sredo, 2. maja, je sledilo celodnevno potovanje domov. Več kot tisoč kilometrov dolgo pot so spremljali molitev, pesem, pričevanja in izmenjava nepozabnih doživetij, ki smo jih bili deležni na romanju.

Miran Prnaver