V nedeljo, 9. oktobra, je bilo v naši župniji srečanje starejših, bolnikov in invalidov. Taka srečanja smo imeli v preteklosti vsako leto, zadnji dve leti pa je bilo zaradi znanih razmer in ukrepov  to onemogočeno.

Pred sveto mašo je bila priložnost za sveto spoved, prav tako je v cerkvi potekala molitev rožnega venca. Mašo je daroval domači župnik Miro Bergelj. Po maši je, kdor je želel, lahko prejel sveto bolniško maziljenje. Sledila je še pogostitev in druženje v Domu sv. Petra. Bilo je prijetno in vsi smo bili dobro razpoloženi. Marsikdo se že dlje časa ni srečal s tistimi, s katerimi so včasih redno obiskovali cerkev. Sedaj jim pa bolezen in druge starostne težave tega ne omogočajo več.

Srečanje je pomagala  organizirati Župnijska Karitas, ki je poskrbela za pogostitev in prevoz iz bližnjega Trubarjevega doma upokojencev v Loki.

Vsem nam, ki smo se srečanja udeležili oziroma ga organizirali, nam nedeljsko dopoldne ostaja v lepem spominu.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

V soboto, 24. septembra 2022, smo po dveh letih, ko to zaradi korone ni bilo mogoče, župljani iz Radeč ponovno napolnili avtobus in se odpravili na romanje.  

Naš prvi cilj je bilo vznožje hriba Mengore pri Tolminu, kjer so postavljene kapelice križevega pota z mozaiki patra Marka Ivana Rupnika, slovenskega jezuita in kiparja, katerih kopije so od leta 2018 tudi na našem Žebniku. Ustavili smo se pri prvih dveh, si jih ogledali, zmolili in si obljubili, da se vsaj del naše skupine na ta kraj še vrne in nadaljuje pot do cerkve na vrhu hriba. V Tolminu so nam zatem prijazno odprli lepo obnovljeno in urejeno župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, kjer smo imeli sveto mašo.     

Po okusnem tolminskem kosilu smo pot nadaljevali proti Kobaridu in se ustavili v sirarskem muzeju mlekarne Planika. Pobliže smo spoznali njihovo delo, bogato zgodovino in tesno povezanost s planinskim pašništvom, si ogledali kratek film, nato pa tudi poskusili njihove dobre sirarske izdelke. V centru Kobarida smo se ustavili pri spomeniku Simona Gregorčiča, duhovnika, izjemnega pesnika in domoljuba. Skupaj smo  glasno prebrali njegovo Soči, pesem, ki smo jo v obdobju našega šolanja spoznali prav vsi, in prisluhnili odmevu od hiš na trgu. Tako se lahko deklamira samo v res dobri skupini ☺. Pot smo nadaljevali do Mosta na Soči, se tam z ladjico Lucija popeljali po smaragdni reki do jezera, občudovali lepoto nedotaknjene narave in se nasmejali kapetanovim zgodbam in legendam. Bilo je lepo in gotovo bo tako tudi drugo leto, ko se na romanje odpravimo spet kam drugam.

Zapisala: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver