Na zahvalno nedeljo se Bogu vsako leto zahvalimo za pridelke, dela človeških rok, župnijsko občestvo, duhovnika, vse milosti, ki smo jih bili deležni, in še bi lahko naštevali. Hvaležni smo za dobro, ki smo ga prejeli, in zato čutimo iskreno hvaležnost v srcu.

V naši župniji pa je ta dan tudi priložnost za srečanje zakonskih jubilantov. Povabilu se je letos odzvalo 50 zakonskih jubilantov.

Najmlajša jubilanta sta obhajala 10. obletnico poroke.

Trije so imeli srebrno poroko, kar pomeni 25 let zvestobe.

En par je obhajal zlato poroko in trije pari zavidljivih 55 let.

Radeški župnik Miro Bergelj se je vsem jubilantom zahvalil, da so se odzvali vabilu župnije ter tako skupaj  na zahvalno nedeljo na prav poseben način praznovali in se zahvaljevali Bogu.

Med drugim je izpostavil misel papeža Frančiška.

Jezus je z vama v čolnu

»Poklicanost v zakon je poklicanost h krmarjenju nestabilnega čolna – toda kljub temu varnega zaradi resničnosti zakramenta – po včasih razburkanem morju,« nadaljuje sveti oče. Kolikokrat bi zakonci želeli reči ali celo zakričati: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« »Ne pozabimo, da je Jezus po zakramentu zakonske zveze navzoč v tem čolnu. Skrbi za vas, ves čas je z vami, v zibanju čolna, ki ga premetavajo vode. Pomembno je, da skupaj uperite pogled v Jezusa. Le tako boste imeli mir, premagali boste spore in našli rešitve za mnoge vaše težave. Ne zato, ker bi izginile, ampak zato, ker jih boste videli z drugega vidika.«

Po sveti maši je sledilo še zelo prijetno druženje v Domu sv. Petra.

Besedilo: Klemen Rovan

Foto: Miran Prnaver

V nedeljo, 13. oktobra, je bilo v naši župniji srečanje starejših, bolnikov in invalidov. Taka srečanja imamo že tradicionalno vrsto let. K tej sveti maši so še posebej povabljeni vsi, ki zaradi bolezni in starosti ne morejo več redno prihajati v cerkev.

Tako so starejši, bolniki in invalidi imeli na dan srečanja pred sveto mašo  priložnost za sveto spoved, prav tako je v cerkvi potekala molitev rožnega venca. Mašo je daroval domači župnik Miro Bergelj. Povabil nas je, da bi si znali vzeti čas za obiske in srečanja z bolnimi, starejšimi in invalidi. Po maši je, kdor je želel, lahko prejel sveto bolniško maziljenje. Nato  je sledilo še druženje in pogostitev v Domu sv. Petra.

Srečanje je pomagala organizirati Župnijska Karitas, ki je poskrbela za pogostitev in prevoz iz bližnjega Trubarjevega doma upokojencev v Loki in iz Doma starejših iz Laškega.

Med nami je bilo tudi kar nekaj članov društva invalidov.

Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem ozračju tako v cerkvi kot kasneje v Domu sv. Petra.

Takšna srečanje so priložnost, da nas odnosi, pogovori in druženje obogatijo in nam dajo novih moči na duhu in telesu. To velja za vse. Tako za tiste, ki se srečanja udeležijo, kot tudi za tiste, ki  takšna srečanja  pripravimo. 

Besedilo in foto: Miran Prnaver

V soboto, 21. septembra 2024, smo romarji iz Radeč in sosednjega Svibnega napolnili avtobus in se odpeljali proti Savinjski dolini. Naš prvi cilj je bil samostan sester klaris v Nazarjah. V njihovi kapeli smo po prijaznem pozdravu, ki smo ga zaslišali z druge strani rešetk,  najprej skupaj zmolili in zapeli Marijino pesem. Sestre so nam predstavile življenje v skupnosti, ki je polno molitve, zbranosti in zaupanja v Božje varstvo, pa tudi opravljanja vsakdanjih in običajnih del.

Ker nas je ta predstavitev tako zelo prevzela, smo pozabili na čas in zato v Radmirje, ki je bil drugi cilj našega romanja, prispeli z zamudo. Prijazna gospa Tončka nam je odprla župnijsko cerkev  sv. Frančiška Ksaverija in v njej Zakladnico bogato ročno vezenih mašnih plaščev neprecenljive vrednosti. To so  darila nekdanjih evropskih kraljevih dvorov in plemiških družin, saj je slava te nekoč zelo znane romarske cerkve segala daleč preko slovenskih meja.

V Gornjem Gradu, ki se ponaša s čudovito cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, največjo katedralo na Slovenskem, smo imeli sveto mašo, ki sta jo vodila naša domača duhovnika Miro Bergelj in Janez Jasenc. Po njej smo si ob zanimivi predstavitvi še ogledali kapelo Božjega groba, ki je lepa posebnost te cerkve.

Po odličnem kosilu na Črnivcu smo popoldanske ure preživeli v Kamniku. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali znamenitosti starega mestnega jedra in se povzpeli na Mali grad, od koder  se razprostira čudovit razgled vse do vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Obiskali smo še frančiškanski samostan, kjer smo občudovali simbolike polno Plečnikovo kapelo Božjega groba ter bogato in dragoceno zbirko starih knjig v samostanski knjižnici.

Zakaj se udeležiti župnijskega romanja? Ker sicer vsega videnega nikoli ne bi videli, nikoli spoznali, nikoli doživeli. V taki obliki zagotovo ne. In niti ne v tako povezani družbi. Prihodnjo jesen gremo spet kam drugam, ali se nam pridružite?

Zapisala: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver