Koledniki v okviru Trikraljevske akcije tradicionalno zbirajo sredstva, ki so namenjena slovenskim misijonarjem po svetu za uresničitev njihovih projektov.

Od leta 1994 se preko Misijonskega središča Slovenije tudi pri nas obuja star običaj koledovanja, ki mu dodajamo pomen solidarnosti.

Geslo letošnje Trikraljevske akcije je bilo »Naše veselje za srečo drugih«.

V tokratni Trikraljevski akciji se je zbirala pomoč za gradnjo šol, vrtcev, pastoralnih domov, športnih igrišč, zdravstvenih centrov v različnih deželah, kjer delujejo slovenski misijonarji,  in sicer v Ugandi, Ruandi, Angoli, Braziliji, Madagaskarju, Etiopiji in Albaniji.

V župniji Radeče so se župljani tudi letos razveselili obiska kolednikov 26. decembra popoldan. Okoli 20 otrok in vozniki so se razdelili v 4 skupine in obiskali mnogo hiš v Radečah in po vseh okoliških vaseh. Skupina kolednikov je bila sestavljena iz  Sv. treh kraljev, ki jih je spremljala seveda tudi zvezda, ki je tri kralje pred 2023 leti pripeljala do Jezusa, danes pa do dobrih ljudi, ki so prispevali za pomoč najbolj revnim na našem planetu. Nekatere skupine so imele s seboj tudi glasbila, tako da so tudi zaigrali. Trije kralji in »zvezda« so na kratko zrecitirali Božično zgodbo, voščili praznike in zaželeli vse dobro v novem letu ter zapeli pesem. Na vrata so prilepili nalepko z napisom:  20 + G + M + B + 24 (Mir + pogum + blagoslov). Radeški koledniki so tako na Štefanovo popoldne, ki je obenem tudi naš državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, obiskali več kot 150 stanovanj, hiš in zbrali dobrih 2500 evrov pomoči. To je bil ponovno dokaz, da med nami še ni zamrl čut za sočloveka in da še vedno premoremo obilo sočutja in solidarnosti.

Po dobro opravljenem delu pa so si kar malce utrujeni koledniki v Domu svetega Petra prislužili okusne pice in pijačo.     

Besedilo in foto: Miran Prnaver

Na letošnjih adventnih venčkih že gori prva sveča. Močno je deževalo v sobotnem dopoldnevu pred prvo adventno nedeljo, ko smo se zbrali v župnišču in začeli plesti venčke. Pričakalo nas je suho in z iglicami bogato smrečje, ki sta ga pripravila skrbna člana ŽPS Regina in Igor.

Male in malo večje otroške ročice so z žico pritrjevale smrekove vejice na slamnati obroč, vmes je bila kdaj potrebna pomoč Mateje ali Mimice in spodbuda gospoda župnika. Pri pritrjevanju svečk na venec je bil nepogrešljiv gospod Zdravko.

Ogreli smo se s toplim čajem, posladkali s piškoti, nato pa smo s pomočjo birmank izdelali še velik adventni venec, ki bo krasil našo župnijsko cerkev. Hkrati nas bo spodbujal in opominjal, da bomo z vsako na novo prižgano svečo bližje največji svetlobi, ki bo prišla z rojstvom Odrešenika.

Zadovoljni z delom smo odnesli naše izdelke v cerkev in jih v nedeljo blagoslovljene odnesli na svoje domove z željo, da nam obogatijo adventni čas.

Zapisala: Mimica Mesojedec

Foto: Mateja Kovač