Kontakt

Gospod župnik:
Miro Bergelj
Telefon: 051 232 778
zupnija.radece@rkc.si

Sveta maša

Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.

Uradne ure

Uradne ure v župnijski pisarni:
januar, februar, marec, november, december:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45

april, maj, junij, september, oktober: ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45

julij in avgust: po vsaki sveti maši

Kategorija: Leta Gospodovega 2014

Srečanje bolnih, ostarelih in invalidov

Srečanje bolnih, ostarelih in invalidov

V nedeljo, 21. septembra, so bili k polenajsti sveti maši v Radeče še posebej povabljeni vsi starejši, bolni in invalidi.

Pred sveto mašo je v cerkvi potekala molitev rožnega venca in bila je tudi priložnost za sveto spoved.

V nagovoru med sveto mašo je radeški g. župnik Miro Bergelj poudaril, da so med nami vsi, ki so se v preteklosti dejavno udeleževali bogoslužja, danes pa jim to telesne moči ne omogočajo več tega v taki meri. Predstavil je vlogo in pomen zakramenta bolniškega maziljenja, ki je pri nas velikokrat žal povsem napačno  razumljeno.

Ker je bila ta nedelja tudi nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije,  nam je pobliže predstavil življenja nekaterih od njih.

Pri sveti maši so sodelovali predstavniki Župnijske Karitas. Tajnik ŽK je pozdravil vse prisotne, prostovoljci  ŽK so prebrali božjo besedo in prošnje. Ob koncu slovesnosti so vsi, ki so to želeli, prejeli zakrament bolniškega maziljenja.

Srečanja so se udeležili tudi nekateri oskrbovanci Trubarjevega  doma upokojencev Loka in tudi nekaj faranov sosednjih župnij Svibno in Loka.

Po sveti maši je sledila pogostitev in prijetno druženje v Domu sv. Petra.

V imenu društva invalidov  je spregovoril  Ivan Kink, pisatelj in  akademik dr. Alojz Rebula pa se je organizatorjem in župniku Miru toplo zahvalil za lepo srečanje in praznovanje. Bistrih in jasnih misli je požel občudovanje vseh prisotnih.

Za vso organizacijo in pogostitev je poleg g. župnika poskrbela Župnijska Karitas Radeče.

Miran Prnaver

Sveta maša z radeškimi mažoretami in donatorstvo elektronskega svečnika

Sveta maša z radeškimi mažoretami in donatorstvo elektronskega svečnika

V nedeljo, 7. septembra, so pri polenajsti maši v naši župnijski  cerkvi v Radečah sodelovale mažorete iz Kluba mažoret RAP Radeče. Odpravljajo se na evropsko prvenstvo v Targovište v Romuniji. S prisotnostjo pri sveti maši so se želele priporočiti Bogu za srečno pot ter uspešno izkazanje znanja, ki so si ga pridobile s pridnim in vztrajnim  delom. Pri sveti maši so tudi aktivno sodelovale  z branjem Božje besede in prošnjami.

Ob tem dogodku je Klub RAP organiziral donatorstvo elektronskega svečnika  Župnijski Karitas Radeče. Z darovanjem in prižiganjem elektronske sveče bomo prižigali tudi luč upanja vsem tistim, ki so potrebni pomoči in jo prejemajo preko naše Župnijske Karitas.

Donatorji svečnika so bila podjetja  M&M International Radeče, EMMA Lesce in ALPA Močilno.

O prihodnjem evropskem prvenstvu mažoret  je nekaj besed povedala  Tanja Bolte, o donaciji je spregovoril član upravnega odbora društva  Tomaž Režun,  Tanja Rihtarič, prodajna direktorica podjetja EMMA, pa je govorila v imenu podjetja, ki izdeluje svečnike. Vsem se je za lepo in plemenito gesto zahvalil tajnik Župnijske Karitas Radeče Miran Prnaver.

Sledil je blagoslov svečnika, ki ga je opravil naš  gospod župnik Miro Bergelj.

Nato so prve svečke prižgale mažorete , kasneje pa še ostali gostje.

Poleg vseh naštetih so  se slovesnosti med drugim udeležili predsednik društva Klub mažorete RAP Radeče  Aleš Breznikar, poslanec državnega zbora RS Matjaž Han in  podžupan Občine Radeče Janez Prešiček.

Po sveti maši je sledilo še druženje v Domu Sv. Petra ob dobrotah, ki so jih pripravile prostovoljke Župnijske Karitas.

Miran Prnaver

Romanje sodelavcev župnijske Karitas

Romanje sodelavcev župnijske Karitas

Usoda vpenja nas v kroge mnogih;

nihče ne gre po poti sam:

vse, kar sejemo v življenja drugih,

se slej ko prej povrne nam.

Nn

Sodelavci župnijske Karitas Radeče – Svibno smo se, skupaj s svojimi domačimi, v soboto,

30. avgusta, že tretje leto odpravili na romanje. Letos smo odšli na Dolenjsko, natančneje v Stično in na Muljavo.

Z veseljem smo že zjutraj ugotovili, da nam je Bog naklonil lepo vreme. Večina sodelavcev se je romanja udeležila, med nami ni bilo le tistih, ki so imeli službene obveznosti. V današnjih časih moramo biti takšnih obveznosti veseli …

Naša prva postaja je bila cistercijanska opatija Stična, natančneje Slovenski verski muzej. Tam smo si ob strokovni razlagi vodičke ogledali stalno razstavo o zgodovini stiškega samostana, delovanju »belih menihov« skozi čas in danes, njihovem poslanstvu, poteku delovnega dne, življenjskih navadah in še marsičem. Videli smo tudi križni hodnik, samostansko obednico, cerkev Žalostne Matere Božje, zbirko mašnih plaščev in posebno sobo, posvečeno patru Simonu Ašiču, vsem dobro znanem zeliščarju, ki je zapustil veliko dediščino v poznavanju zdravilnih rastlin.

Naprej nas je pot vodila na Muljavo, kjer nas je prijazno sprejel tamkajšnji duhovni pomočnik gospod Anton Pahulje. Slikovito in duhovno nam je predstavil cerkev Marije Vnebovzete, razložil freske in posebno bogastvo cerkve – čudovit zlat oltar. Kot sodelavce Karitas nas je postavil pred izziv, ali si želimo priti v nebesa in drugim pomagati do tega ideala. Presenečeni smo slišali, da smo ob pogledu na omenjeni oltar že v nebesih. V sebi pa smo sprejeli sklep, da si bomo kljub temu še močno prizadevali, da si zaslužimo tudi večna nebesa.

Veseli smo bili tudi, da sta bila z nami oba gospoda župnika, gospod Miro Bergelj in gospod Janez Jasenc. Zato smo lahko kot občestvo doživeli tudi  največji dar, ki ga kot kristjani lahko doživimo: Gospodovo daritev – sveto mašo. V nagovoru smo slišali, da smo kot skupnost sodelavcev odgovorni za naše medsebojne odnose, ko so le-ti »v redu«, pa lahko dajemo tudi navzven. Kot služabniki, ki ne želimo zakopati svojih »talentov«, smo poklicani, da jih porabimo v dobro drugih, kot Karitasovci pa v dobro tistih, ki so najbolj ranljivi in nemočni.

Po obilni duhovni hrani smo poskrbeli še za telesno lakoto in se polni lepih vtisov odpravili proti domu. Na poti nazaj smo si ogledali še izvir reke Sopote in ob njenem izlivu v Radečah zaključili naše romanje.

V luči zgornje misli hodimo skupaj in le skupaj lahko sejemo dobroto in upanje. In nedvomno se »potlačena in potresena« mera vrne v naša naročja. Hvala Bogu, ki nas je poklical v službo drugim in nas vsak dan obdaruje z novimi močmi pri našem poslanstvu. Le tako lahko »sejemo«, kar lahko koristi bližnjemu. In vedno znova ugotavljamo, da nimamo zaradi tega nič manj, pač pa smo vedno bogatejši.

Nataša Kozinc