Na začetku letošnjega postnega časa nas je naš gospod župnik Miro Bergelj povabil, da se v čim večjem številu udeležimo nedeljskih postnih križevih potov po naših podružnicah. Poleg molitve in premišljevanja Jezusovega trpljenja smo povabljeni, da obiščemo naše podružnice in jih bolje spoznamo. Velikokrat romamo pa številnih domačih in tujih krajih, svoje podružnične cerkve pa morda poznamo le od zunaj, in še to površno. Ker imamo v naši župniji lepe cerkve, smo tako lahko v postnem času povezali molitev, druženje, družinski izlet in prijetno nedeljsko popoldne.

Vsako nedeljo izbere in vodi molitev križevega pota ena izmed skupin, ki delujejo v župniji. Na prvo postno nedeljo, 9. marca letošnjega leta, je v župnijski cerkvi križev pot pripravil ŽPS. Drugo postno nedeljo, na dan našega celodnevnega čaščenja, ga je na Močilnem (cerkev posvečena Svetemu Miklavžu) pripravila prva zakonska skupina, tretjo postno nedeljo na Vrhovem, v cerkvi Svetega Martina, pa druga zakonska skupina. Četrto postno nedeljo smo z birmanci poromali k naši najstarejši cerkvi na Brunku, posvečeni Svetim trem kraljem. Na tiho nedeljo je pevski zbor na Žebniku najprej pripravil križev pot pri kapelicah pod cerkvijo, nato pa je sledila še sveta maša pri Žalostni Materi Božji. Na cvetno nedeljo je pri pripravi križevega pota v naši najviše ležeči cerkvi v župniji, pri Sveti Katarini na Jelovem, sodelovala Župnijska Karitas.

Vsak križev pot se je v premišljevanjih dotikal različnih tem našega življenja, med drugim družinske tematike in socialnega čuta ter potreb po pomoči bližnjemu in ljudem v stiski.

Med posameznimi postajami  križevega pota se pojejo postne pesmi.

Spodnje fotografije so bile posnete v župnijski cerkvi, na Vrhovem in Jelovem.

Miran Prnaver

V soboto, 22. marca, nas je obiskala Milada Kalezić, slovenska gledališka in filmska igralka, dobitnica najbolj prestižne slovenske nagrade za igralske dosežke – Borštnikovega prstana za leto 2011.

Z gospo Milado smo se srečali v Domu sv. Petra v Radečah. Njeno pričevanje je bilo osredotočeno na njeno pot iskanja Boga, osebne vere in smisla življenja. Milada je bila rojena leta 1954 v Črni gori v oficirski družini, od rane mladosti pa je živela v Mariboru in vmes v Celju.

V srednjih letih je globoko začutila, da jo svet ateizma brez vere ne napolnjuje. Začela je iskati Boga, vendar tudi ta pot ni bila enostavna in kratka, saj Gospodova pota niso vedno naša pota. Pred nekako desetimi leti pa je končno našla, kar je iskala. Našla je Boga, našla je svoj notranji mir in smisel zemeljskega bivanja. Seveda njene preobrazbe tako okolica, kot njena družina, ni takoj sprejela in razumela. Zato jih je prepričala zgolj z dejanji ljubezni. Svojo vero zelo jasno in odkrito živi in pričuje. Tudi pri podelitvi Borštnikovega prstana je v zahvalnem govoru jasno povedala, da je vse, kar ji je bilo dano v življenju, dar, za katerega je Bogu neizmerno hvaležna. Je sicer pravoslavne vere, vendar se z veseljem udeležuje in sodeluje tudi pri katoliškem obredju. Tako je bila v soboto zvečer tudi pri Sveti maši v Radečah. Njeno pričevanje je nadvse zanimivo in prepričljivo. Kot vrhunska igralka zna tematiko poslušalcem predstaviti na zelo simpatičen in na trenutke hudomušen ter šaljiv način. Tako ni čudno, da je bilo njeno pričevanje v Radečah že preko petdeseto po vrsti, saj jo vabijo medse po celotni Sloveniji.

Vsi, ki smo prisluhnili gospe Miladi Kalezić, smo preživeli čudovit in duhovno bogat postni večer.

Miran Prnaver

Naš župnijski pevski zbor se je v organizaciji Društva Sv. Peter Radeče zadnji konec tedna v februarju odpravil na tridnevne intenzivne pevske vaje v Dom duhovnosti v Kančevcih. Kot vsako leto smo tudi tokrat s seboj povabili naše družinske člane, tako da je zbranih 35 udeležencev sestavljalo lepo in pestro družbo. Ker je bil prvi namen našega nekajdnevnega odmika intenzivno pevsko delo, smo temu namenili precejšnji del časa. Želeli smo se kar najbolj pripraviti na vse naše nastope in sodelovanja, ki nas čakajo v postnem času in bližnji prihodnosti. Pod vodstvom zborovodkinje Jacinte Doberšek Mlakar smo se pevci in pevke prav pri vsaki vaji trudili napredovati v natančnosti, dinamičnosti, interpretaciji in čim večje zborovske ubranosti. Ker smo bili skupaj toliko časa, nam ga je nekaj ostalo tudi za prosto druženje, ko smo kar mimogrede lepo utrjevali naše prijateljske vezi. Na sobotni pustni večer so nam naši otroci pripravili pravi pustni nastop, v katerem smo enako uživali prav vsi. Hkrati smo se ob vsem veselem in delovnem vzdušju znali tudi umiriti in poskrbeti za svojo duhovnost, za skupno molitev in skupne svete maše, saj je bil glavnino časa z nami tudi naš župnik Miro Bergelj. Bivanje v Kančevcih smo zaključili z udeležbo pri župnijski sveti maši, pri kateri smo aktivno sodelovali s petjem. Domačini so nam z zanimanjem prisluhnili toliko bolj, ker sami takšnega župnijskega zbora nimajo. Kančevskim kapucinom in še posebej vodji br. Primožu Kovaču smo hvaležni za nudenje dobrih pogojev dela in gostoljubnost, vsem podpornikom zbora pa prav tako za vse ostale oblike pomoči.

MK