V nedeljo, 9. oktobra, je bila v župniji Radeče tradicionalna sveta maša in kasneje srečanje za starejše, bolne in invalide.

Vabilu so se v zelo lepem številu odzvali tisti, ki zaradi takšnih in drugačnih težav ne morejo več redno prihajati v cerkev, v preteklosti pa so bili dejavni člani župnijskega občestva. Pretežen del organizacije srečanja je prevzela Župnijska Karitas Radeče.

Pred sveto mašo je v cerkvi potekala molitev rožnega venca,  bila je tudi priložnost za sveto spoved.

Pri Sveti maši so z uvodnim pozdravom, branjem Božje besede in prošenj sodelovali prostovoljci Župnijske Karitas. Radeški  župnik Miro Bergelj je med pridigo vsem prisotnim zaželel, da  bi znali  sodelovati in graditi sožitje starejše in mlajše generacije, saj lahko to zelo bogati družbo in vsakemu v svojem življenjskem obdobju daje poseben smisel in blagoslov.

Ob koncu slovesnosti so vsi, ki so to želeli, prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Pri bolniškem maziljenju se nam je pridružil še župnik iz Svibnega g. Janez Jasenc.

Srečanja so se udeležili tudi nekateri oskrbovanci Trubarjevega  doma upokojencev iz Loke in  iz sosednje župnije Svibno ter člani Društva invalidov Radeče.

Po sveti maši je sledila pogostitev in druženje v Domu sv. Petra. Tam smo se zadržali še kar nekaj časa. Vzdušje je bilo zelo prijetno, vsak od obiskovalcev se je na kratko  predstavil. Stekla je prijetna debata in vsi smo bili na koncu  istega mnenja, da bi bilo lepo, da se tudi prihodnje leto vsi prisotni ponovno srečamo.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

V soboto, 1 oktobra, smo se z dvema avtobusoma farani župnije Radeče odpravili na letošnje romanje. Pot nas je vodila na Goriško.  Najprej smo obiskali Sveto Goro nad Novo Gorico. Sveta Gora je kraj na vrhu 682 visokega hriba Sveta Gora. V  svetem letu Božjega usmiljenja smo v baziliko Marijinega vnebovzetja stopili skozi Sveta vrata. Bazilika je osrednje Marijino svetišče  Koprske škofije. Zraven cerkve stoji še frančiškanski samostan. Sveto mašo smo imeli skupaj z romarji iz Tržiča, ki so tudi tega dne poromali k Mariji na Sveto Goro. Somaševanje je vodil tržiški župnik Tomaž Prelovšek,  skupaj z našim gospodom župnikom Mirom Bergljem. Po maši nam je svetišče in Sveto Goro lepo predstavil eden izmed devetih frančiškanov, kolikor  jih trenutno biva na Sveti Gori. Zvedeli smo,  da se je  v bližini deklici Urški prikazala Marija in ji naročila, naj na tem hribu sezidajo cerkev. To je edini kraj, kjer je Božja Mati stopila na slovensko zemljo.

Po Sveti Gori smo se odpeljali proti  vasi Vitovlje, kje smo na turistični kmetiji Malovščevo zaužili okusno kosilo in si ogledali njihovo vinsko klet. Naslednja točka romanja je bila Kostanjevica nad Novo Gorico, kjer smo obiskali frančiškanski samostan. V cerkvi nam je na zelo zanimiv in duhovit način zanimivosti Kostanjevice predstavila njihova vodička. Pod cerkvijo se nahaja grobnica zadnjih članov francoske kraljeve družine Bourbonov.  Rodbina je bila po izgnanstvu, ob francoski revoluciji, izgnana iz Francije in je zadnje domovanje našla v samostanu v Kostanjevici. Ogledali smo si tudi Škrabčevo knjižnico v samostanu, kjer med drugim hranijo tudi Bohoričevo Arcticae horulae- Zimske urice iz leta 1584, prvo slovnico  o slovenskem jeziku (žal zapisana v latinščini). Če si bomo hoteli ogledali še vrtnice borbonke, pa bomo morali priti v te kraje maja. Na koncu dneva smo obiskali še vas Ceglo, ki je v zadnjih letih znano predvsem po gradu Gredič,  v katerem »se dogaja« serija Ena žlahtna štorija. Ogledali smo si lahko le zunanjost, saj so v  notranjosti apartmaji in restavracija. Štorija pa se snema na povsem  drugi lokaciji. Sledila je še vožnja proti domu. Po petnajstih urah našega romanja smo zopet prispeli v Radeče, duhovno in telesno obogateni, saj je marsikdo od nas prvič videl in obiskal znamenitosti,  ki jih veliko premore ta del naše lepe domovine.

Besedilo in foto: Miran Prnaver