Naslednje leto bo minilo 100 let od prikazovanj Marije trem pastirčkom v Fatimi na Portugalskem. V Slovenijo je 12. maja letos že tretjič prišel milostni kip Fatimske Marije romarice. Prvi obisk je bil ob 80-letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi, leta 1997, drugič pa jo je Cistercijanska opatija Stična sprejela enajst let pozneje.

Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan je oktobra lani povabil k zavzeti molitvi rožnega venca in na obhajanje pet prvih sobot na fatimski način. V naši župniji to čaščenje opravljamo od marca letošnjega leta in ga bomo zaključili v  začetku julija.

Papež Benedikt XVI. je leta 2010 v Fatimi dejal, da se je s prikazovanji Device Marije v Fatimi odprlo ‘nebo kot okno upanja’, ker je človek (predvsem je bilo mišljeno na Evropo) Bogu zaprl vrata. To »okno upanja« je Mati Marija.

Slovenska škofovska konferenca je leta 2014 uradno zaprosila rektorja svetišča v Fatimi na Portugalskem, da Cerkvi na Slovenskem zagotovi kip fatimske Marije romarice. Rektor p. Carlos Cabecinhas je obljubil kip št. 5.

Tri tedne po prihodu v Slovenijo je kip obiskal tudi Radeče. V petek, 3. junija, na praznik Srca Jezusovega, smo ga sprejeli ob pol sedmih zvečer pred župnijsko cerkvijo. Že pred tem smo se z molitvijo rožnega venca v cerkvi pripravljali nanj.  Četverica mož je kip odnesla ob pesmi cerkvenih pevcev v župnijsko cerkev. Sledili so pozdravi: trije otroci (kot prispodoba treh fatimskih pastirčkov), zakonski par, družina in  v imenu trpečih prav na pretresljiv način slepa deklica Mia. Na koncu je sledil še pozdrav domačega župnika Mira Berglja. Sledilo je čaščenje v obliki molitve rožnega venca in petja litanij. Sveto maša sta darovala radeški in svibenski župnik (Janez Jasenc).  Oba sta kot  župnika svojih župnij v posebni molitvi  svoje farane posvetila Božji materi Mariji.

Ob koncu maše  je predstavnica ŽPS-ja izrekla besede zahvale za obisk.

Sledil je sprevod s kipom iz cerkve. Pred cerkvijo je čakal kombi in od kipa Fatimske Marije smo se poslovili.

Obisk kipa Fatimske Marije je bila prav posebna milost in priložnost,  da vse svoje zahvale, prošnje, strahove, želje, bojazni, pričakovanja, hrepenenja … s  posvetitvijo Mariji izročimo Jezusu.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

V nedeljo po prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi, ki je bila letos zadnjo nedeljo v mesecu maju, je naša župnija ponovno zaživela na lep, tradicionalen način.

Dan smo pričeli s sv. mašo in se po njej zvrstili v slovesno procesijo. Hodili smo po naši že običajni poti: iz cerkve po Starograjski ulici do prvega zunanjega oltarja, nato do župnijskega vrta in drugega oltarja, pa nazaj do cerkve, kjer smo pod križem ob tretjem oltarju prisluhnili posebnim prošnjam in blagoslovu na vse štiri strani neba. Ob Gospodu v rokah našega župnika nas je bilo precej – od nosilcev neba, bander in luči, ministratov, župnijskega pevskega zbora, do otrok s košaricami cvetja in ostalih župljanov. Procesiji so se pridružila tudi nekatera krajevna društva, v uniformah, s prapori in zastavami. Med njimi so bili Pihalni orkester radeških papirničarjev,  Mažorete Radeče,  Gasilski društvi Radeče in Vrhovo, krajevno Čebelarsko društvo ter Združenje šoferjev in avtomehanikov.

V pridigi pri sv. maši smo slišali, da je procesija lahko vesela družba. Ko je Jezus z nami tudi zunaj cerkve, je to lahko posebna zahvala, prošnje za blagoslov kraja pa bolj iskrene in doživete. In tako je tudi bilo. Hodili smo s prošnjami in z zahvalami v mislih. V petju, tišini, ob poslušanju godbe, zvončkov, cerkvenih zvonov. S pogledi, uprtimi v hostijo, pa v ulico, hiše, drevesa, reko, hrib, rožo, soseda. Z veseljem!

Besedilo: Mateja Kovač

Foto : Drago Kozinc in Drago Knez

Tako kot vsako leto, smo se tudi letos v mesecu maju zbirali po različnih krajih v župniji Radeče, v čast Mariji ter brali šmarnice za otroke.

Pri  šmarnicah se je zbiralo lepo število otrok, seveda pa so se  jih z veseljem udeležili tudi malo starejši. Šmarnice so potekale v župnijski cerkvi v Radečah, na Vrhovem, ter pri kapelicah na Jelovem, Goreljcah,  Močilnem in v Podkraju.

Letos so zgodbe, ki smo jih vsakodnevno prebirali, govorile o patru Piju in o njegovem življenju, vsaki zgodbi pa je sledila še vsakodnevna naloga, ki so jo otroci opravili preko dneva. Ob koncu pa smo Marijo počastili še z litanijami in pesmijo.

Druženje v čast Mariji je prijeten dogodek tako za otroke, kot tudi za starejše in vsako leto v maju poveže vasi in s tem tudi župnijo med seboj.

Vsako leto so najbolj zvesti šmarničarji nagrajeni tudi z izletom in tudi letos bo tako. Pot nas bo letos vodila v Nazarje in Mozirski gaj.

Špela Kozinc