Na predvečer godovnega dne sv. Miklavža, ki je priljubljen posebej pri otrocih, je v radeški cerkvi domača župnija pripravila obdaritev najmlajših.

Za krajši kulturni program so ob mentorstvu katehistinje Ane Novak poskrbeli Lejla Anžič Simončič, Žana Avsec, Špela Čeč, Julija Knez, Nik Strnad in Živa Štruclin, kateri so osvetlili tako pridno kot tudi malce manj vzorno plat otrok v odnosih do staršev, prijateljev in tudi do Boga.

Valerija Orešnik, Jana Strniša, Laura Plazar in Zala Zupan so v podobi angelčkov iskale načine, kako slabosti, katerim podlegajo že otroci, spreobrniti v pozitivno mišljenje, dobra dela in lepe misli, seveda pa so pri tem tradicionalno ponagajali parkeljni, katere so odeti v črna oblačila, opremljeni z žvenketajočimi verigami in žarečih, rdečih obrazov zaigrali Žak Kolenc, Vinko Žan Bec, Nik Strnad in Mark Mavko. Še pred prihodom dobrega moža so tako angelčki kot parkeljni malce razveselili otroke z drobnimi darilci, prvi z bonboni in drugi, s čim drugim, kot šibami.

Vrhunec večera, katerega so se udeležili otroci v družbi svojih staršev in starih staršev, je sledil ob prihodu Miklavža. Dobri mož je v spremstvu angelčkov in parkeljnov pobaral otroke glede pridnosti in ubogljivosti tekom celega leta, a jim na koncu vendarle malce pogledal skozi prste in vsakemu posebej izročil vrečko, polno raznovrstnih daril: nekaj sladkarij, suho in sveže sadje, pisane testenine, katere imajo mnogi otroci najraje na svojem jedilniku, knjižica z zgodbo o škofu Miklavžu – vsakega posebej in darila kot celote so se seveda otroci razveselili in polni pričakovanja, da darilca odprejo v zavetju svojih domov, navdušeni odkorakali iz radeške cerkve.

Besedilo in foto: Doroteja Jazbec

Začetek novega cerkvenega leta je čas za izdelavo adventnih venčkov. V soboto pred prvo adventno nedeljo jih že nekaj let izdelujemo tudi na naši župnijski delavnici. Dobrodošel je seveda prav vsak, posebej pa vedno vabimo veroučence in mlajše otroke. Gospod Zdravko je prijazno pripravil obode iz slame, člani župnijsko pastoralnega sveta pa smo poskrbeli za zelenje, pripravo prostora in vodenje delavnice. Mladinki sta skuhali čaj, ga postregli s piškoti – in bilo je prijetno. Drug drugemu smo rezali vejice, podržali venec, zategnili žičko, prilepili okrasek, namestili svečko in se vmes mimogrede še kaj posvetovali.

Pod našimi bolj ali manj spretnimi prsti je nastalo kar nekaj lepih venčkov. Izdelali smo tudi velikega, skupnega, župnijskega. Tega v cerkvi vedno namestimo na častno mesto ob oltarni mizi. Na prvo adventno nedeljo je bil, tako kot vsi ostali venčki pred oltarjem, blagoslovljen. Zdaj nas bo vsak teden več prižganih svečk opominjalo, da je praznik rojstva Odrešenika vse bliže in bliže…

Ali bi prihodnje leto svoj venček naredili skupaj z nami?

Prijazno vabljeni že zdaj!

 

Besedilo in foto: Mateja Kovač

 

Vrhovo, naselje na desnem bregu Save in ob glavni cesti Radeče – Krško, prvič omenjeno leta 1323, že od 1. polovice 13. stoletja živi s svojo, podružnično cerkvijo sv. Martina. Zaradi bogate zgodovine in kvalitetne arhitekture je pomemben kulturni spomenik, predvsem pa vaščanom dragoceno svetišče, v katerem se redno zbirajo k maši skoraj vsako nedeljo in ob večjih praznikih, še zlasti žegnanju.

Na god njihovega zavetnika, 11. novembra,je bilo še posebej svečano, saj so medse povabili pomožnega škofa Franca Šuštarja, da je blagoslovil obnovitvena dela (v letu 2016 in 2018) v notranjščini cerkve. Obnovljeni so bili glavni oltar, notranji zidovi (bili na novo oklepani in ometani ter prebeljena vsa cerkev), tla, električna napeljava, preddverje, restavrirani zakristijska omara, prižnica, procesni križ, Marijin kip, glavna in zakristijska vrata, položeni tlakovci pred cerkvijo in narejeno še marsikaj drugega.Veliko delo so zmogli po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Celje, v sodelovanju radeškega župnika in dekana Mira Berglja z župljani, prispevku strokovnjakov in mojstrov ter ob daru donatorjev in dobrotnikov. Vsem zaslužnim je ob koncu slavja, ki so ga lepšali še domači cerkveni pevski zbor, liturgični in drugi sodelavci, udeležili tudi župan Tomaž Režun, poslanec Matjaž Han in predsednik KS Drago Klanšek, šla največja zahvala in priznanje župnika Mira.

Škof Šuštar je v pridigi številnim zbranim čestital za njihov upravičen »ponos in delo«. Da imajo v svoji sredi čudovito cerkev, ki jih že stoletja povezuje in dokazuje, da je v njih veliko dobrote, medsebojnega sodelovanja. Želijo imeti znamenje, ki oznanja upanje, kaže pot ne nekaj let, ampak v vso večnost. Spomnijo in zahvalijo se lahko tolikim rodovom in dobrotnikom, ki so tukaj molili, želijo pa tudi svojim otrokom, naslednikom ohraniti zvesto pričo vere in medsebojne ljubezni. Povabil jih je, da v vsakdanjem življenju postajajo podobni sv. Martinu, ki je znal deliti, ubogi vdovi iz evangelija, ki je podarila tisto malo oz. vse, kar je premogla. In pomislijo naj še na druga področja v življenju, družini, kraju, občini, državi, kaj lahko storijo. Poudaril je misel svete matere Terezije, »da vsaka malenkost šteje.« Tudi preko vsake malenkosti bo namreč Gospod spreminjal svet, da bo lepši in boljši.

Besedilo in foto : Jože Potrpin