V naslednjem letu bo župnija Sv. Petra v Radečah praznovala svojo 400. obletnico obstoja. V sklopu tega dogodka se je v mesecih novembru in decembru odvijal Molitveni atelje – V šoli molitve.

Ob sredah smo se najprej zbrali pri sveti maši, katero je daroval pater Silvo Šinkovec ob somaševanju našega gospoda župnika Mira Berglja, nato pa smo se preselili v srednjo dvorano Petrovega doma.

Na prvi uri molitve smo govorili o svetosti in prišli do odgovora, da je v svetosti pravzaprav tisti, ki veruje v Boga, vanj zaupa ter živi po Božjem nauku. Vendar svetost ne pride sama po sebi, ampak moramo zanjo prositi, moliti in samo tako lahko v našem srcu vzplamti lučka, ki nas svetli tudi navzven.

V današnjem potrošniško naravnanem svetu nas hitro lahko premamijo raznovrstne dobrine, misleč, da nas bodo osrečile, vendar temu ni tako.

Tisti, ki verujemo, imamo privilegij in se zavedamo, da mir, ljubezen in prava sreča prihajajo iz naše notranjosti, to je iz našega srca.

A da se lahko ta sreča rodi v naših srcih, je potrebno veliko moliti.

Moliti v tišini, moliti v skupnosti, moliti s telesom. Ko se v popolni tišini umirimo, se zavemo telesnih čutov, občutkov in gibov, to pa nam pomaga, da se odpremo in prebudimo v Duhu, ki že moli v nas. Naše telo je tako kraj molitve. Najprej sem, bivam, šele nato razmišljam in v meni je Sv. Duh.

Velikokrat pa je v današnjem svetu, ko je vse polno zunanjih dražljajev, zelo težko najti trenutke tišine in umiritve, zato je še toliko bolj pomembno za to se truditi, veliko moliti, da duša ne ostane nepotešena in srce žalostno.

Po meditaciji smo sklenili večer v skupni molitvi za domovino, za mir v svetu, za Cerkev, papeža Frančiška, duhovniške poklice, za družine, mlade, neverujoče, bolne, za pokojne …

Čisto na koncu nam je pater Silvo Šinkovec podelil še božji Blagoslov in nam zaželel lahko noč.

Molitveni atelje je obiskovalo približno petdeset župljanov in bilo je lepo.

 

Besedilo: Lucija Krajšek

Foto: Miran Prnaver

 

 

 

V soboto, 9. decembra, smo se na zasneženem Brunku v cerkvi Sv. treh kraljev zbrali čebelarji, da bi na čast sv. Ambroža obhajali sveto mašo, se priporočili za blagoslov dela in malo poklepetali. Novo zapadel sneg nas ni prestrašil in tako smo predstavniki čebelarskih društev Sevnica, Šentjanž in Radeče s prijatelji z veseljem prišli na 11. srečanje ob godu našega zavetnika. V tej stari cerkvi kip sv. Ambroža, ki je zavetnik čebelarjev, krasi stranski oltar in na lep način povezuje člane sosednjih društev. Skupaj lahko delamo za dobro. Na to nas je opozoril tudi g. Jože Kohek, župnik župnije Tržišče, ki je z g. Mirom Bergljem, župnikom iz Radeč, daroval sveto mašo. Z besedami, da sama čebela ne more veliko, ampak so nam čebelje družine zgled sodelovanja, nas je k slednjemu spodbudil. Poleg tega pa nam je dal vedeti, naj bomo dobri pastirji svojim varovankam. Ob koncu svete maše smo se ob harmoniki Matije Lazarja ter prigrizku in toplem napitku pri družini Skoporc zadržali in prijetno poklepetali.

 
Besedilo: Ana Novak

Foto: Polona Šmrgut

 

2.12. 2017, na soboto pred prvo adventno nedeljo, smo se tudi letos zbrali v župnijski dvorani in pletli adventne venčke. Vsako leto nas je več, letos se nam je pridružila tudi celotna skupina birmancev, ki sodeluje v Karitasovi skupini.

Birmanci so izdelali velik adventni venec, ki krasi našo župnijsko cerkev. Člani ŽPS so tako, kot vsako leto, pripravili vabila za delavnico, smrekove veje, pa tudi veje cipres, nekaj drugega zelenja in slamo. Gospod Zdravko Martinčič je vnaprej pripravil slamnate obroče in žičko na kolutih. Zbrani okrog miz, polnih zelenja, smo pripenjali drobne vejice na krog, si med seboj pomagali in na koncu občudovali dekorirane venčke izpod naših rok. Potem smo jih odnesli v cerkev in jih položili okrog oltarja, domov pa smo jih odnesli kasneje, ko so prejeli tudi Božji blagoslov med naslednjo sveto mašo.

Venčki nas zdaj, razkropljeni po domovih naše župnije, spominjajo na naš življenjski krog in bližnji prihod Odrešenika. Postopoma prižigamo svečke, ki naj vsak teden prinesejo več topline v naša srca.

 
Besedilo: Mimica Mesojedec

Foto: Mateja Kovač