Na žegnanjsko nedeljo, 13. novembra, so se krajani Vrhovega po štirih letih, ko je obnovljeni glavni oltar in druga obnovitvena dela znotraj in zunaj njihove podružnične cerkve sv. Martina, blagoslovil pomožni škof dr. Franc Šuštar, zopet veselili nove pridobitve, obnovljenega stranskega oltarja Marije Kraljice iz 18. stoletja. Restavriral ga je Gregor Podkrižnik. Tudi tokrat so medse povabili škofa Šuštarja, ki je ob župniku in dekanu Miru Berglju daroval slovesno mašo in opravil blagoslov. Že naslednje leto pa je v načrtu nova, podobna slovesnost, ko bo obnovljen še drugi stranski oltar sv. Primoža in Felicijana. Vsem zaslužnim, sodelavcem in darovalcem je šla župnikova in škofova zahvala in čestitka.

Škof Šuštar je v pridigi spomnil na dolgo zgodovino cerkve, na dolg do prednikov, skrb za lepoto zgradbe, življenja, stvarstva in graditev občestva. V nadaljevanju pa je še posebej poudaril: »Hkrati je vsaka obnova cerkve tudi znamenje minljivosti, ki se povezuje z večnostjo. Znamenje Boga med ljudmi povezuje zemljo in nebo. Preteklost s sedanjostjo in tudi prihodnostjo, ki je naša večnost. Pomembno je, da imamo znamenja vere, spomenike, ki nam z zvoniki kažejo v nebo, spomnijo, da smo minljivi. Naj nas ta cerkev spominja na to realnost. Da bi se znali zahvaljevati za dar, darove življenja in prosili Boga za perspektivo večnosti… Naj nas Marija Kraljica, katere oltar smo danes blagoslovili, spremlja, nam pokaže, da je naša dobra Mati, tista, ki nas varuje in poučuje, v težavi prihaja na pomoč.«

Osvežena podoba Martinove cerkve tako še naprej priča o pomembnosti kulturnega objekta sredi naselja, o ljubezni do prednikov, ki so postavili to cerkev pred okoli osmimi stoletji. Kot je poudaril župnik Bergelj, predvsem pa je »smisel cerkve, da se v njej zbiramo k molitvi in maši.« Od leta 2020 je nedeljska maša na Vrhovem v soboto zvečer.     

Besedilo in foto: Jože Potrpin

Podružnična cerkev Sv. Treh kraljev na Brunku na Radečami, zgodovinsko arhitekturni in umetniški biser na vseslovenski ravni – gotska triladijska cerkev s petimi »zlatimi oltarji«, ob njej je cerkev Marijinega vnebovzetja – je odslej trdnejša in obstojnejša.

V tem letu je bil izveden pomemben projekt, ki pa je bil načrtovan že več let. Najpomembnejša je bila zunanja drenaža, s katero so iz zidov in temeljev odstranili vlago in talno vodo, odpeljali tudi meteorne vode. Izvedena je bila tudi sanacija temeljev, obnova stranskega Marijinega oltarja. Izvajalci so bili Smer d.o.o. Simona in Marka Plaznika, restavratorka Saša Dolinšek v okviru Restavratorskega centra Ljubljana, in sicer z vsemi deležniki, posebej Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – enota Celje, Centrom za preventivno arheologijo. Finančna sredstva so prispevali Ministrstvo za kulturo, občina Radeče, Nadškofija Ljubljana. Iz zbranih sredstev v denarju in lesu, ki niso bila del prijavljenega projekta, in so jih prispevali v največji meri okoliški farani, pa so bila izvedena dodatna dela. Največja izrecna zahvala je šla vsem zaslužnim, darovalcem, podpornikom in sodelavcem. V nadaljevanju pa naj bi cerkev zasijala še v lepši luči, če bodo sredstva, ko bi obnovili dragocene freske in oltarje.

Po besedah pomožnega škofa dr. Antona Jamnika, ki je na misijonsko nedeljo, 23. oktobra, v tem čudovitem svetišču ob somaševanju župnika in dekana Mira Berglja daroval slovesno mašo, med njo v Marijin oltar tudi vstavil relikvije blaženega Alojzija Grozdeta in blagoslovil obnovitvena dela, »ključnega pomena v življenju je, če bomo zapustili in danes puščamo sled lepega in dobrega v srcih in okolju. Sled dobrih dejanj je zapisana v večni božji spomin.«

Besedilo in foto: Jože Potrpin