Po letu 2019 smo lahko župljani Radeč ponovno slavnostno praznovali ob prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Zapovedan praznik se praznuje na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice. Zaradi delovnega dne pa se čaščenje s procesijo prestavi na prvo naslednjo nedeljo.

Tako smo tudi v župniji začeli praznovanje z nedeljsko jutranjo mašo. Obhajanje evharistije je obogatilo petje pevskega zbora. Navzoči pa so bili tudi otroci prvoobhajanci ter predstavniki različnih društev v Radečah.

Po maši pa je sledila slavnostna procesija z Najsvetejšim, pri kateri je z glasbo sodeloval tudi Pihalni orkester radeških papirničarjev. Procesija je potekala po ulicah v bližini cerkve, kjer smo se ustavili ob treh začasno postavljenih oltarjih, pri katerih smo prosili za Božji blagoslov in druge namene. Ob koncu slovesnosti pa je za vse sodelujoče sledila še krajša pogostitev v Petrovem domu.

Zapisal Matevž Kozinc.

Foto: Miran Prnaver

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

V sredo, 27. 4. 2022, je bila v naši župniji slovesnost svete birme.

Zakrament potrditve v veri je letošnjim birmancem podelil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Birmo je prejelo 32 deklet in fantov.

Nadškof se je z birmanci, starši in botri srečal že v ponedeljek, 25. 4. 2022, ko je v sproščenem pogovoru potekalo »izpraševanje« birmancev. Ob tem je msgr. Zore birmance spomnil na zakramente in njihov pomen ter jih spodbudil, da tudi po birmi ohranijo vez z Jezusom.

Po sveti maši se je srečal še s člani Župnijskega pastoralnega sveta v domu Svetega Petra.

Besedilo: Petra Brečko

Foto: Foto Asja   

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Po dveh letih koronskih ukrepov smo velikonočne praznike lahko končno spet praznovali, kot smo vajeni in kot si želimo. Smo zato skupno praznovanje znali ceniti  bolj? Morda pa res…

Na večer Velikega četrtka, 14. aprila, se je sveta maša pričela slovesno. Zbor je zapel »Danes praznujemo zadnje noči spomin«, po odpeti »Slava Bogu na višavah« pa so orgle in zvonovi utihnili. Predstavili so se letošnji prvoobhajanci, tri deklice in trije dečki, ki so prejeli blagoslovljene hlebčke kruha. Sledil je simboličen obed umivanja nog dvanajstim možem, ki so predstavljali dvanajst apostolov. Po maši smo odkrili mize, odstranili okrasje in izpraznili tabernakelj ter se ustavili pri molitvi v župnijski kapeli, ki je predstavljala Oljsko goro. Na Veliki petek, ko svete maše ni, smo se zbrali pri čaščenju križa. Med petjem prelepih postnih pesmi, kot je »Sam, čisto sam, samevaš sredi polja… sam, čisto sam, visiš na križ razpet…« smo se vživeli v Jezusovo veliko trpljenje za odrešenje človeštva.

Na večer Velike sobote pa se je pričela velikonočna vigilija s slovesnim sprevodom  v cerkev in slavjem luči. V pridigi smo slišali, da nam je bilo podarjeno veliko, ker se lahko skupaj veselimo zmage odrešenja. Bilo je nadvse slovesno, tudi ob petju litanij.

Na velikonočno nedeljo zjutraj smo oblikovali lepo, dolgo procesijo. Po rokah župnika Mira smo vstalega  Kristusa ob nošenju bander, igranju krajevnega pihalnega orkestra in pritrkavanju zvonov, ponesli iz cerkve. In prosili blagoslova na naš kraj, na vse prebivalce. Začeli so se radostni dnevi in pesem »Zapoj veselo, o kristjan« bo odmevala še v vsem velikonočnem času.

Zapisala: Mateja Kovač  

Foto : Miran Prnaver

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

•