Kontakt

Gospod župnik:
Miro Bergelj
Telefon: 051 232 778
zupnija.radece@rkc.si

Sveta maša

Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.

Uradne ure

Uradne ure v župnijski pisarni:
januar, februar, marec, november, december:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45

april, maj, junij, september, oktober: ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45

julij in avgust: po vsaki sveti maši

Kategorija: Aktualno RKC

Podvinčeva kapela v Radečah v novem sijaju

Podvinčeva kapela v Radečah v novem sijaju

V nedeljo, 20. maja, je župnik Miro Bergelj v navzočnosti številnih faranov blagoslovil povsem obnovljeno t. i. Podvinčevo ali kapelo Marije Pomočnice v Radečah tik ob glavni cesti. Čeprav stoji na občinski zemlji, pa se je soseda Joži Lazar zaobljubila, da si bo prizadevala obnoviti kapelo, če se bo pozdravila. To se je res zgodilo in kapela je zasijala v vsej svoji novi lepoti. Zahvala je šla vsem zaslužnim, še posebej Verbovšku za zidarska in tesarska dela, Franciju Strniša za finančno, organizacijsko in delovno pomoč, občini Radeče za finančni prispevek, Matjažu Šuligoju in Stančiju Pešec, družinam Mesojedec, Podlogar, Imprl, Mikulčič, Pirš, Nadu, gospema Plaznik in Cerk ter Binetu, Lojzetu in Kati Lazar z Jagnjenice za vsa preostala dela in opravila. Prvotno zavetno sliko Marije Pomočnice kristjanov je obnovil akademski slikar Lojze Čemažar. V kapeli so še podobe Jezusovega in Marijinega Srca, sv. Ane in sv. Jožefa s pripisanimi molitvami ter velik Križani. Kot je poudaril župnik Bergelj, »kapela naj bo spodbuda, da se Mariji priporočamo in ji izročamo sebe, svoje domače, vse dogodke dneva«. Nekoč je imela kapela še večji pomen: pri njej se je ustavljala telovska procesija in župnik je sprejel pogrebni sprevod, ki je prihajal v tej smeri.
Besedilo in foto: Jože Potrpin

PRAZNIK SVETE BIRME V RADEČAH – 27. april 2018

PRAZNIK SVETE BIRME V RADEČAH – 27. april 2018

Po dveh letih smo v Radečah spet obhajali praznik svete birme.

Težko je ubesediti občutke, ki te prevevajo, ko tvoj otrok stopa po ladji domače cerkve. Tiste, ene in edine, kjer sem tudi sama – otroček v dolgi beli obleki – prejela zakrament svetega obhajila in kjer sem leta po tistem – spet v dolgi beli obleki – stopila na skupno življenjsko pot s svojim možem. Takrat se ti v kratkem trenutku zavrti film in zaveš se, da se zaključuje poglavje, ki smo ga začeli pisati z rojstvom – preko svetega krsta, večernih »križkov« za lahko noč, Svetih angelov za miren spanec ter Očenašev in Zdravih Marij ob težkih dneh v šoli ali bolezni v družini … Do tukaj. Do svete birme.

Wikipedija pravi, da je »birma eden od krščanskih zakramentov in izhaja iz besede »konfirmacija« – potrditev«. Potrditev v veri. Starši pa vemo, da je birma mnogo več kot le suhoparna definicija, ki jo ponujajo različni viri. Starši vemo, da do birme vodi pot, tlakovana tudi s kakšnim »Zakaj?« in »Ne bi!«. Pot do potrditve v veri pač vodi preko otroštva v duhovno zrelost.

Letošnjih birmancev je bilo osemintrideset. Osemintrideset fantov in deklet, ki so se teden za tednom skupaj pripravljali na ta pomemben korak. Pod budnim očesom našega gospoda župnika Mira Berglja pa jim je vero pomagala spoznavati tudi katehetinja Ana Novak. Poglabljali so znanje o veri in se vestno pripravljali na prejem božje milosti in darov svetega duha, ki jim bodo pomagali živeti življenje po Jezusovem nauku. Priprava na krščanski zrelostni izpit je bila poglobljena in je zajemala tudi pripravo križevega pota na Brunku ter obiskovanje devetdnevnice pred prazničnim zadnjim aprilskim petkom.

Birmanci so bili povabljeni tudi k sooblikovanju župnijskega dogajanja: lahko so združili svoj glasbeni talent z glasovi pevcev župnijskega zbora. Sodelovanja, ki preseže okvire začasnosti in postane redno, smo pri zboru še posebej veseli. Birmanci, ki v sebi slišijo glas, ki jih nagovarja k humanitarnosti, pa so lahko sodelovali v župnijski Karitas, kjer so svojo empatijo izrazili tudi z obiskom v Trubarjevem domu upokojencev v Loki. Na kratkem obisku so oskrbovancem popestrili urico s skupnim druženjem in v dom prinesli sapico spremembe ob vsakodnevni rutini.

Birmovalec, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar, je letošnjo generacijo zvedavih birmancev pohvalil in bil zadovoljen z njihovim znanjem. V enournem zanimivem »izpraševanju«, ki smo mu prisostvovali tudi starši, sem začutila spokojnost, ki smo je zaradi hitrega tempa življenja tako potrebni, a je tako težko dosegljiva. Razkošje, ki si ga lahko le redko privoščimo in ki s svojo vrednostjo daleč presega materialne dobrine, ki so nekdaj veljale za razkošje – denar, dober avto ali vila na morju. Bogastvo današnjih dni je, da slišiš, ko poslušaš. Da vidiš, ko gledaš. In predvsem, da čutiš in občutiš – kot občutiš tisto »nekaj«, ki te prevzame, ko skleneš roke k molitvi.

Sveta maša je bila zelo svečana – zadonele so naše obnovljene orgle, pevci smo prepevali skrbno izbran ritmično-duhovni program, sestavljen posebej za to priložnost. S pozdravnim govorom je zbrano občestvo, še posebej pa birmovalca, pozdravila ga. Mateja Kovač, članica župnijskega pastoralnega sveta, aktivno pa so obred spremljali tudi birmanci sami: s petjem, ministriranjem, zahvalami in prošnjami. Uvod v Očenaš je prebral g. Drago Kozinc, ki s svojimi pronicljivimi mislimi in odločnim globokim glasom vedno obogati premišljevanje ob gospodovi molitvi.

Veličasten je bil pogled na število duhovnikov, ki so somaševali. Med njimi je bil tudi nekdanji radeški župnik Slavko Kalan, ki je večini birmancev, če ne kar vsem, podelil zakrament svetega krsta in jim pokazal pot do vere, kot je starši ne moremo, nato pa jih predal v varstvo svojemu nasledniku. Gospod župnik Miro je fantiče in dekliče popeljal skozi skrivnosti in lepoto verskega življenja, starši pa smo se trudili vztrajati na poti, ki jo je začrtal. In s skupnimi močmi nam je uspelo prejadrati razburkano morje pubertete, mladostništva in občasnega uporništva. A brez Vas, gospod župnik Miro, bi bilo težje. Hvala Vam!

In hvala seveda tudi gospe Mimici Mesojedec in gospe Štefici Mlakar za delo z našimi otroki pri župnijski Karitas ter gospe Jacinti Doberšek – Mlakar za delo z birmankami pri zboru. Ravno tako se zahvaljujemo gospodu Dragu Kozincu za delo z birmansko skupino bralcev Božje besede. Matevž Kozinc ter gospod župnik pa sta vodila skupino birmancev – ministrantov, za kar se jima tudi zahvaljujemo.

Hvala članom ŽPS, ki so pripravili pogrinjke, skrbeli za izsušena grla in razvajanje brbončic, in tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali, da je bil petek res prazničen.

Ko pogledam fotografijo svojega birmanca, na njej uzrem fanta – ni več fantka, ki slepo sledi mojim korakom, pač pa me s fotografije prijazno gleda moj sin – zdaj že za glavo višji mladenič, ki hodi ob meni in je neusahljiv vir vedno novih spoznanj.

Sonce … Izza nevihtnih oblakov sicer sivega dne je sramežljivo pokukalo nekaj sončnih žarkov; dan se je razsvetlil …

Zaželimo našim birmancem, da jim bo vera – v njihovih občasno oblačnih in pustih dneh – kot današnje sonce, ki je posvetilo v pust dan. In naj jih v življenju spremlja vseh sedem darov, ki so jih prejeli od Svetega duha.

 

Besedilo: Regina Odžič – Tržan

Foto: FOTO ASJA

Postno predavanje 2018

Postno predavanje 2018

V letošnjem postnem času smo v župnijo povabili dr. Branka Cestnika, duhovnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, mentorja številnih generacij skavtov in zdajšnjega župnika v Frankolovem. Vabilu se je prijazno odzval in v petek, 2. marca, smo se zbrali v našem Petrovem domu.

Predavatelj je v prvem delu predstavitve izpostavil značilnosti t. i. »milenijske generacije«, kot se imenuje generacija, rojena v obdobju od okoli leta 1980 do okoli 2010. Za razliko od prejšnjih generacij so ti mladi odraščali ob »polnem hladilniku«, razmahu računalništva in virtualnega sveta, mobilnih in pametnih telefonih, video igricah in aplikacijah ter posledično povsem svojem pogledu na svet. Ob pomanjkanju služb in stanovanj živijo pri starših precej dolgo in se za ustvarjanje svojih družin odločajo razmeroma pozno. Pri vsem tem pa je za to generacijo značilna izrazita nereligioznost. Delež milenijcev, ki prihajajo v cerkve, je majhen, zato je majhen tudi delež njihovih otrok, ki so krščeni; pa tudi te k udeležbam sv. maš spodbujajo le redki. Pogosto zavračajo vsako obliko institucionalnosti, rituale in vedenjske predpise, tudi v Cerkvi. Kljub temu pa ne živijo brez duhovnosti, sproščenosti in komunikativnosti; tako so se v svetu npr. na teroristične napade presenetljivo odzivali s pozivi k molitvi. Visoko cenijo družino in prijateljstvo, bolj kot zdravje, uspeh in denar. So miroljubna, demokratična, optimistična, ustvarjalna in najbolj izobražena generacija v zgodovini človeštva. Zaradi vseh teh lastnosti so lahko tudi Cerkvi zelo koristni. Za dobro razumevanje vseh ostalih generacij z njimi je, kot je poudaril predavatelj, izjemnega pomena dobra volja, nasmeh in izraženo veselje – in nikakor ne očitanje ali jadikovanje.

Drugi del predstavitve je bilo smiselno nadaljevanje prvega. Ker v Sloveniji, podobno kot drugod v Evropi, upada število vernikov, upada tudi število duhovnikov. Slovenska Cerkev je tako, podobno kot evropska, neizbežno pred korenitimi spremembami. Kljub temu pa to ne bo nekaj povsem novega, saj se je s podobnimi razmerami v svoji zgodovini že srečevala. Morda bi problematiko tudi tokrat kazalo reševati na podobne načine: s širšim povezovanjem in sodelovanjem.

Dr. Branku Cestniku se za predstavitev aktualne problematike, prepletene z njegovimi številnimi izvirnimi in iskrivimi mislimi, iskreno zahvaljujemo. Bilo je nadvse zanimivo!

Zapisala: Mateja Kovač

Foto : Miran Prnaver