V nedeljo, 14. avgusta, dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja,  je v radeški podružnični cerkvi Sv. treh kraljev na Brunku potekala sveta maša, pred že tradicionalnim peš romanjem na Zaplaz. Na dobrih 30 kilometrov dolgo pot se je v letošnjem letu podalo kar 15 romarjev. Najmlajši med njimi je dopolnil komaj 11 let, najstarejša oseba, ki se je udeležila romanja, pa jih šteje 69.

Na poti smo se romarji med drugim ustavili ter okrepčali na Leskovcu ter nato še v Šentrupertu. Pot nas je tako kot vsako leto zanesla mimo Mirne, med drugim na kraj, kjer so leta 1943  našli mrtvo telo blaženega Alojzija Grozdeta, mladega mučenca, ki se je za čas svojega življenja odlikoval v trdni veri in stanovitni molitvi. Vsi zbrani smo njemu v čast in priprošnjo zmolili litanije, mati Marija pa nas je vseskozi spremljala skozi molitev rožnega venca.

Po več urah romanja smo prispeli na Čatež, kjer so nas že pričakali dobrotniki iz domače župnije. Pri Domu Čebelica – Centru šolskih in obšolskih dejavnosti smo se nato po naporni večurni hoji spočili, preoblekli in uredili. Sklepni oziroma osrednji dogodek dneva sta predstavljali večerna procesija s svečkami od župnijske cerkve na Čatežu do romarske cerkve na Zaplazu ter slovesna sveta maša, ki jo je daroval generalni vikar novomeške škofije g. Peter Kokotec.

Besedilo: Luka Gorenjec

Foto: Mateja Kovač

V nedeljo, 26. junija 2022, smo po daljšem času, ko zaradi epidemije to ni bilo mogoče, ponovno slovesno praznovali godovni dan svetega Petra, ki je zavetnik župnije Radeče. Pri obeh svetih mašah v župnijski cerkvi se je zbralo lepo število župljanov.

Apostolu Petru je naša župnija posvečena že od nekdaj. V pridigi župnika Mira smo slišali, da je njegov kip, ki v cerkvi krasi glavni oltar, nekaj posebnega. Sveti Peter je upodobljen kot na prestolu sedeči poglavar, v neobičajni obleki in s papeško tiaro na glavi. Mogočen in vpliven, pa čeprav je bilo takih trenutkov v njegovem življenju verjetno malo. Bolj kot časti je bil vajen vsega hudega, saj mu gotovo v ničemer ni bilo prizaneseno… Pri osrednji maši je sodeloval župnijski pevski zbor, ki se od letošnje pomladi na veselje mnogih s pesmijo ponovno oglaša s cerkvenega kora, v mašnih prošnjah pa tudi predstavniki različnih župnijskih skupin, kot so pastoralni svet, zakonski skupini, Karitas, molitvena skupina in skupina mladih. Po maši so veroučenci prejeli svoja letna spričevala, saj naš župnijski praznik sovpada s koncem učnega leta.

Sledilo je druženje. Za mladino ob sladoledu, za vse pa ob pijači in dobrem raznolikem pecivu. Bilo je domače, pečeno po naših domovih, ob njem pa je bil tudi klepet v senci pod streho Petrovega doma sproščen, prijeten in koristen. Tako je bilo vedno, a v času po koroni to cenimo bolj.

Zapisala Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver