Sveta birma: sobota, 26. april 2014

Praznik Svete birme je eden večjih praznikov v vsaki župniji. Ne le za birmance in birmanke, njihove botre in starše, ampak za vso župnijo. V Radečah ta praznik dočakamo vsako drugo leto in že nekaj časa je to vedno v zadnjih dneh meseca aprila.

Letos je potrditev Svetega Duha prejelo 43 birmancev in birmank. Pod skrbnim vodenjem domačega župnika so se na ta velik dogodek pripravljali kar dolgo. Večina med njimi se je s svojim delom tudi aktivno vključila v katero izmed številnih delujočih skupin, kot na primer med ministrante, v pevski zbor ali v skupino bralcev beril, nekateri pa so z delom začeli čisto na novo, kot na primer tisti, ki so obiskovali in popisovali kapelice in božja znamenja v župniji. V župnijsko-pastoralnem svetu, kjer smo bili seznanjeni z njihovim napredkom, smo bili tega vsakič znova iskreno veseli. Vemo, da le polno aktivno vključevanje prinaša zadovoljstvo, sicer kmalu postane dolgčas. Ker se v župniji ves čas nekaj dogaja, smo člani sveta, ključarji in voditelji na svojem srečanju z birmovalcem, arhidiakonom msgr. dr. Francem Šuštarjem, z veseljem poročali o vseh aktivnostih, o pastoralnem delu in o našem počutju v župniji.

In kako je bilo na sam dan Svete birme? Nadvse slovesno, seveda. Cerkev urejena do zadnjega kotička, birmanci, birmanke in botri prekrasni, obiskovalcev pa polna cerkev. In ko so orgle mogočno zadonele in je župnijski zbor zapel »Pridi, pridi, Sveti Duh!«, se je začelo zares. Cerkev je postajala eno in v zraku je bilo čutiti veličino, moč in ljubezen. Pridi, pridi, Sveti Duh, vžgi v naša srca ogenj ljubezni. V srca naših birmancev, birmank, botrov, staršev – in tudi vseh ostalih, ki smo z njimi. In naj ta ogenj v vseh naših srcih ostane za vedno!

Da bodo in bomo znali in zmogli … kaj? Morda samo prav živeti, to bo dovolj. Vsi zakramenti k temu pripomorejo in sveta birma seveda tudi. Prav zato je bil ta dan nadvse prazničen za vso župnijo, za prav vse župljane.

MK

Fotografije: FOTO ASJA