Romanje na Zaplaz

V četrtek, 14. avgusta 2014, smo šli v župniji Radeče na že četrto Grozdetovo romanje na Zaplaz. Zjutraj smo se zbrali v naši najstarejši podružnični cerkvi Sv. treh kraljev na Brunku, kjer smo imeli sveto mašo. Gospod župnik Miro Bergelj nas je spodbudil, naj v romanje vključimo svoje želje, težave, zahvale in priprošnje za svoje najbližje.

Po sveti maši smo se najprej malo okrepčali in zaskrbljeno zrli v nebo, saj je močno deževalo. Kljub temu se nas je sedem najpogumnejših, na čelu z gospodom župnikom Mirom, odpravilo na pot. V teh slabih vremenskih razmerah je še kako veljala misel J. Adamsa: »Pogum in vztrajnost vsebujeta čarobni talisman, pred katerim vse težave izginejo in se podrejo vse ovire.«

Kljub slabim vremenskim razmeram smo, kondicijsko dobro pripravljeni, pot premagovali brez večjih težav. Najprej smo se ustavili v župnijski cerkvi v Šentrupertu. Tu smo si lahko ogledali cerkev in zmolili del rožnega venca. Sledil je daljši počitek s kosilom, nato pa smo nadaljevali s hojo.

Na poti smo se ustavili tudi na kraju, kjer so našli mrtvo telo blaženega Alojzija Grozdeta. Posvetili smo se mu z molitvijo litanij njemu v čast. V prijetni družbi, pogovoru in molitvi rožnega venca smo se z zaprtimi dežniki bližali cilju.

Ob prihodu na Čatež nas je gostoljubno sprejela gospa Andreja Tomažin. V domu Čebelica nam je omogočila osvežitev in bogato pogostitev. Sledil je počitek in priprava na procesijo z lučkami. Pridružilo se nam je še nekaj naših faranov.

Procesija je potekala, tako kot vsako leto, v mraku, od župnijske cerkve na Čatežu do Marijine romarske cerkve na Zaplazu. Slovesno sveto mašo na predvečer našega največjega Marijinega praznika je vodil škof Andrej Glavan.

Pravijo, da se moraš sprijazniti z dežjem, če hočeš videti mavrico. Kljub obilnemu dežju mavrice nismo videli, toda med sveto mašo se je nebo razjasnilo. Tako svetlo, kot je bilo nebo, so bile tudi naše misli in polni energije smo se prijetno utrujeni odpravili proti domu.

Štefica Mlakar