Šmarnice 2015
Mesec maj je Marijin praznik. Začetki šmarnične pobožnosti segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji in drugih državah. Tudi Slovenci smo to čaščenje hitro povzeli, saj obstaja zapis, da naj bi imeli prve šmarnice v ljubljanskem semenišču leta 1851.
Tako smo tudi letos z mesecem majem pričeli šmarnično pobožnost v naši župniji. V Radečah so potekale šmarnice v cerkvi skupaj s sveto mašo, po vaseh pa ob kapelicah oziroma v podružnični cerkvi. Tema letošnjih šmarnic je bila »Drobni koraki velikih junakov« avtorice Mateje Gomboc. Zgodba predstavlja otroke, njihova iskanja in zvedava spraševanja o svetu, Bogu ter o kaplanu, ki jih potrpežljivo, navdušeno spremlja in spodbuja k odkrivanju, kaj pomeni biti kristjan: »Da verjameš, da je Bog in da imaš rad Jezusa.«
Šmarnične zgodbe so pogosto brali otroci, prav tako pa tudi peli Litanije Matere Božje. Veroučenci, ki so bili navzoči vsaj 20-krat pri šmarnicah, so se lahko udeležili nagradnega izleta.
Tako smo se v soboto, 6. junija, odpravili v Ljubljano na Rakovnik, kjer je potekala prireditev Čarno jezero in mavrične igre, ki jih organizirajo Salezijanska mladinska pastorala, Hčere Marije Pomočnice in revija Mavrica. Polni pričakovanja smo se zjutraj zbrali na župnijskem vrtu in se z avtobusom podali na pot. Ob prihodu na Rakovnik smo se najprej okrepčali z malico in se seznanili z dejavnostmi. Glavni del se je odvijal na tako imenovanih otokih oziroma delavnicah, ki so jih za otroke pripravile najrazličnejše organizacije pod geslom »Bodi vedno vesel«. Razdeljeni po skupinah smo se z animatorji podali na različne dejavnosti. Le-te so bile: Žoganje z mega žogo, Ustvarjalnica, Kako izuriti svojega psa, Čarodej Andrej, Molitev z Dominikom, Gasilci, Košarka, Živalski vrt, Skavti, Velika knjiga zabave, … Delavnice so bile zabavne, zanimive ter poučne in kar prehitro je minil čas, da bi se lahko vseh udeležili. Čeprav smo bili že malo utrujeni, smo izkoristili prosti čas za igro na igrišču in malico. Druženje smo zaključili s skupno sveto mašo v rakovniški cerkvi.
Vse prehitro je prišel čas odhoda. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu. Kljub temu da je bilo zunaj zelo vroče, smo preživeli zabaven in doživet dan. Kajti sreča je v drobnih rečeh, majhnih dogodkih, sončnih dneh in v iskrenih veselih ljudeh.
Štefica Mlakar