Župnijsko romanje

Drugače kot prejšnja leta, ko smo bili kar nekajkrat zaporedoma v tujini, smo letos Radečani romali nedaleč stran. Obiskali smo kraje ob spodnjem delu reke Save in Krke. Prvi postanek je bil že v bližnjih Kompoljah, ki se ponašajo z eno najstarejših cerkva v Sloveniji, pa vendar je dotlej večinoma še nismo poznali. Sledil je malo daljši postanek v starem delu Krškega, kjer smo se po ogledu krajevne cerkve odpravili v Mestni muzej in Mencingerjevo hišo. Videli in slišali smo marsikaj zanimivega o življenju tega mesta z bogato zgodovino. Nato nas je pot po mestnem jedru in skozi park vodila na grič k sv. Rozaliji, lepo obnovljeni cerkvi z nekaj stoletij starim prelepim lesenim kasetnim stropom. Po skupni  malici smo se že veselili obiska kartuzije v Pleterjah, skrivnostnega sveta tišine in miru, pa tudi njihovega muzeja na prostem, kjer je predstavljena nekdanja tipična domačija Šentjernejskega polja. In ko se je dan prevesil v popoldan, smo prispeli v Kostanjevico, čudovito mestece na otoku reke Krke. Na sprehodu po kosilu smo prisluhnili za nas kar neverjetnim zgodbam iz življenja tamkajšnjih prebivalcev. Vajeni so pogostih in obilnih poplav, ko voda visoko zalije vse – hiše in dvorišča, ceste in krajevno cerkev. Potem smo na bližnjem griču Slinovce strmeli v naslednji biser, mogočno Marijino romarsko svetišče z  dragoceno sliko na glavnem oltarju. Na poti domov nas je čakal še postanek na Vidmu v Krškem, ko smo dan zaključili s skupno sv. mašo v cerkvi sv. Ruperta. Vsem, ki so nas na romanju prijazno sprejeli, nam pokazali svoje lepote in nam o njih toliko zanimivega povedali, velja naša iskrena zahvala!

In na naslednje romanje že zdaj prijazno vabimo tudi vse tiste župljane, ki se nam običajno ne pridružite. Vedno je na skupnih poteh mogoče videti in doživeti več in vedno vse povsem drugače, kot če se na pot odpravimo sami. In prav vsakič se imamo lepo.

Besedilo: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver