Peš romanje z Brunka na Zaplaz
V nedeljo, 14. avgusta, je bila jutranja sveta maša na podružnični cerkvi Svetih Treh kraljev na Brunku. Vzrok temu je bilo že tradicionalno, letos šesto po vrsti, peš romanje na Zaplaz, ki je osrednje Marijino romarsko svetišče novomeške škofije. Ker so v cerkvi posmrtni ostanki – relikvije našega blaženega mučenca Alojzija Grozdeta – to romanje imenujemo Grozdetovo romanje.
Jutranjo sveto mašo na Brunku je daroval naš gospod župnik Miro Bergelj, ki se je, tako kot vsa leta do sedaj, tudi sam udeležil peš romanja. Ta dan je bil godovni dan mučenca svetega Maksimilijana Kolbeja. Tako smo se pri tej maši spomnili tega svetnika in našega prvega blaženega Grozdeta. Udeležba poleg romarjev pri sveti maši je bila lepa.
Po maši pa nas je 23 romarjev začelo dobrih 30 kilometrov dolgo pot proti Zaplazu. Letos nas je bilo največ do sedaj. V bližini Šentjanža se nam je pridružil še en domačin, tako da nas je bilo skupaj 24. Zasedba je bila zelo raznolika, prevladovali so moški (14), najmlajša udeleženka Eva šteje enajst let, najstarejši Nande pa 72.
Od šestih romanj sta bili dve pretežno v dežju (2013 in 2014), ostala pa v lepem sončnem vremenu. Letos tudi ni bilo pretirano vroče za ta letni čas.
Pot nas je vodila mimo Šentjanža proti Šentrupertu. Tu smo na približno polovici poti imeli daljši postanek.
Po nadaljevanju poti smo se ustavili na Veseli Gori pri Šentrupertu in si ogledali cerkev Sv. Frančiška Ksaverija, ki je bila zgrajena leta 1735 in je bila do leta 1782 romarska pot, sedaj pa je podružnica šentruperške župnije.
Naslednji postanek je bil pod mirenskim gradom, na kraju, kjer so februarja leta 1943 našli mrtvo telo mučenega Alojzija Grozdeta. Tu smo zmolili litanije (vzklike) njemu v čast. Sicer smo med potjo molili rožne vence, se pogovarjali in tudi v tihoti premagovali pot k cilju. Celodnevno romanje je bilo, poleg fizičnega napora, priložnost, da vsak od nas romanje posveti osebni želji, potrebi ali potrebi naše Cerkve, domovine oziroma tistemu, za kar čuti potrebo. Po dobrih desetih urah romanja (od tega približno slabih sedmih urah čiste hoje) smo sicer malo utrujeni in pošteno preznojeni prišli na Čatež, a z zelo dobrim občutkom, da smo vsi prišli na cilj.
Na Čatežu smo se pri Domu Čebelica – Centru šolskih in obšolskih dejavnosti spočili, preoblekli in uredili za večerno procesijo z lučkami od župnijske cerkve na Čatežu do romarske v cerkve na Zaplazu. Med procesijo smo molili in peli. Sledila je še slovesna sveta maša in obisk groba blaženega Alojzija Grozdeta. Predpraznični dan pred največjim Marijinim praznikom je bil na tako lep način zaključen s povabilom in željo, da se tudi naslednje leto udeležimo romanja in morda povabimo še koga zraven.
Besedilo in foto: Miran Prnaver
