Praznik Svetega rešnjega telesa in krvi – Telovo 2017

V nedeljo po prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi župnije zaživijo posebno slavnostno, mnoge med njimi tudi tradicionalno. Tudi v naši župniji že nekaj let na ta dan, ki je bil letos sredi junija, po slavnostni sveti maši pripravimo slovesno procesijo, v kateri Gospoda iz cerkve ponesemo v okolje, kjer živimo.

Tudi tokrat smo hodili po naši že običajni poti: iz cerkve po Starograjski ulici do prvega zunanjega oltarja, nato do župnijskega vrta in drugega oltarja, pa nazaj do cerkve, kjer smo pod križem ob tretjem oltarju prisluhnili posebnim prošnjam in blagoslovu na vse štiri strani neba. Ob Gospodu v rokah našega župnika nas je bilo precej: od nosilcev križa, bander, luči in neba, do ministratov, župnijskega pevskega zbora, pihalnega orkestra, prvoobhajancev v slovesnih ogrinjalih, otrok s košaricami cvetja in vseh ostalih župljanov. Procesiji so se pridružila tudi nekatera krajevna društva v svojih uniformah, s prapori in zastavami. Poleg pihalnega orkestra so bile to mažorete, pa člani gasilskega, čebelarskega in lovskega društva, društva vojnih veteranov in združenja šoferjev in avtomehanikov.

Po spodbudi v pridigi našega župnika smo v procesiji razmišljali o njenem pomenu. V kolikšni meri predstavlja lepo organizirano zunanjo predstavo… in koliko pri tem zmoremo svoje prave osebne vere, da je Gospod resnično z nami? V naših glavah so se porajale različne misli, vprašanja, prošnje, zahvale, le kdo bi vedel, kaj vse… V petju, ob poslušanju godbe, zvončkov, cerkvenih zvonov, tudi v tišini. S pogledi, uprtimi v hostijo, pa v ulico, hiše, reko, hrib, nebo, otroka, soseda. Hoditi v procesiji je posebno doživetje. Vsako leto tako zelo podobno, pa vendarle vsakič povsem drugače.

Besedilo in foto: Mateja Kovač