Zahvalna nedelja in zakonski jubilanti

Kitice slavospeva Gospodu in Stvarniku iz psalma 148, ki se je molil to zahvalno nedeljo zjutraj, so bile (skoraj popoln) uvod v sveto mašo. “Hvalite Gospoda…” je odmevalo po cerkvi, ko smo skupaj-hvaležni za vse, kar Oče stori za nas- obhajali najglobjo prisotnost Gospoda samega. Cerkev je bila tudi temu primerno urejena/okrašena-pred glavnim oltarjem smo si ogledovali lično zložene pridelke iz zemlje in dela naših rok, ki so nujno potrebni za telesno rast in bi brez njih, kot je nazorno povedal g. župnik pri pridigi, pomrli, če bi se vse, česar bi se dotaknili, spremenilo v zlato. Spominjajo nas na to, da smo Bogu hvaležni, da zemlji in pridelkom daje rast. Birmanci so izdelali plakat z zahvalami in se tako poklonili Bogu za vse, kar so prejeli. Prav posebej hvaležni pa smo v nedeljo stopali zakonski jubilanti. 23 parov se nas je prišlo zahvalit za dar svetega zakona in za vse prejete milosti. Prav lepo je bilo videti pare, poročene od 5 in tja do 55 let, kako ponosno, s (skorajda popolnimi) šopki in z nasmehi so ob poročni koračnici stopali po ladji cerkve. Naša naloga (ne samo zakoncev, ampak vseh kristjanov) je, da v vsakdanjem življenju postajamo vse bolj sveti. To ne pomeni, da moramo biti oz. sploh zmoremo biti popolni, kot se mnogokrat napačno razume. Na to je v (skoraj popolni) pridigi opozoril g.župnik. Za začetek bo ravno prav, da začnemo na sozakonca (zopet) gledati iz perspektive zaljubljenosti. Tako da iščemo in vidimo dobro v našem bližnjem. Kot take (dobre, svete) nas vidi tudi Bog Oče.  Naš “zaljubljen” pogled na ljubljeno osebo je pravzaprav Božji pogled na človeka, zato bi ga bilo dobro zopet uporabiti. Po ubranem petju Zahvalne pesmi smo jubilanti druženje nadaljevali ob (skoraj popolnem) kosilu ter sladkih dobrotah.

Hvala vsem, ki ste poskrbeli za (skoraj popolno) zahvalno nedeljo.

Besedilo: Urška Slakan

Foto: Miran Prnaver