V prostorih Doma sv. Petra v Radečah sta Župnija Radeče in Župnijska Karitas Radeče 7. oktobra 2025 organizirala predavanje dr. Andreje Poljanec, ki je odstiralo tančice tesnobe in depresije ter ostalih sorodnih motenj, ki se v sodobnem življenju pogosto pojavljajo, še vedno pa se o njih premalo govori.

Dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka in supervizorka, soustanoviteljica ter strokovna vodja zavoda Študijsko-raziskovalni center za družino, je prišla v goste v Radeče na povabilo domačega župnika Mira Berglja in tajnika domače Župnijske Karitas Mirana Prnaverja.

Uvodoma je Miran Prnaver predstavil gostjo in njeno široko strokovno področje ter delovanje v njem, kot tudi navedel, da je bila nedolgo nazaj v Etiopiji, prav z namenom raziskovanja in pomoči na psihološkem področju.

Zatem je predavateljica večera, ki je privabil lepo število slušateljev, orisala, kako se po nevrološko pogojenih znakih,  vidnih na človekovih možganih že v starosti 6-mesečnega otroka, razloči primere, kjer je zaznavno delovanje v povezavi z odnosi, in primere, kjer vzajemnosti v odnosih ni.  Poudarila je, da so prav možgani središče našega vedenja, čustvovanja, duševnega zdravja in tudi duhovnosti. “Smo individualizirana družba, pa vendar je v človekovi naravi, da mora znati tudi pojamrati in dobro je, da pojamra, seveda ne samo v smislu tarnanja, pač pa, da se iz tega, kar ubesedimo, tudi nekaj dobrega, koristnega izcimi,” je nizala misli vodja Oddelka za Psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana.

Tu in tam je vključila tudi slušatelje, v interakciji z njimi je predočila podatka, ki sta sprožila izjemno začudenje, in sicer, da po tem, ko človek umre, še tri mesece potekajo procesi v možganih, preden  le-ti popolnoma “ugasnejo”, zanimiva se je navzočim zdela tudi navedba, da plodove celice ostanejo v krvnem obtoku njegove matere še 18 let po tem, ko se otrok rodi. Pri tem se je dr. Andreja Poljanec prikladno navezala tudi na področje vere, saj je pri vzajemnosti odnosa potegnila vzporednico z odnosnim Bogom, ki je med znanimi verstvi prav v krščanstvu edini tak (troedinost). “Vse to govori o moči in čudežnosti naših odnosov,” je povezala vse skupaj in se v nadaljevanju ponovno oprla na pomen odnosov v življenju. Kot je razkrila, imamo ljudje del možganov, ki se imenuje čelni reženj, v glavi z zelo jasno nalogo – odgovoren je za razvoj dražljajev, razvije se sproti in zgolj in samo skozi odnose.

Tudi tesnoba in depresija, stanji, ki prinašata že z omembo le-teh neko negativno konotacijo, sta odraz odnosov, na katere najpogosteje vplivajo ločitev, alkoholizem, nasilje v družini, konflikti, prerekanja, pojav kroničnih bolezni in podobno. Ljubljančanka, ki živi in diha s psihologijo, četudi jo polno zaposluje tudi vloga mame petim otrokom, je izpostavila še pomen sočutja: “Ne moralizirajmo, ne kritizirajmo, ko se srečamo z nekom tesnobnim, depresivnim, se je najprej potrebno potruditi prisluhniti mu/ji in ga/jo sprejeti.”

Zanimiv je bil tudi podatek, da ima okrog 20 odstotkov ljudi duševne motnje in da se kar 75 odstotkov teh razvije v obdobju mladostništva (11,12 let do približno 24 let). Slušatelji, ki so napolnili sobo Doma sv. Petra, so aktivno sodelovali pri predavanju, tudi s komentarji in postavljanjem vprašanj. Prišlo je do skupnega odkrivanja, kako so imeli nekateri posamezniki “ukradeno otroštvo”, bodisi zaradi dela na kmetiji, ki jim je (pre)hitro prineslo odraslost bodisi zaradi neke vdanosti v usodo, ko so starši želeli izživeti lastne sanje preko svojih otrok. “Otroštvo ni naša determiniranost za srečo ali nesrečo, res pa je, da lahko v življenju narediš več, lahko od sebe več daš, če so dani neki pogoji.” je opisovala in položila na srca: “Iščimo načine, kako živeti v odnosih tako, da ne bomo puščali bolečih zgodb za seboj – nikoli ni prepozno, da začnemo delati majhne spremembe na bolje.” In iz odnosov navzven se nato zgrajuje osebnost posameznika, ne iz nekih zunanjih pravil,” je poudarila dr. Andreja Poljanec, ki je Radečanke in Radečane držala pozorne dobro uro in pol.

Zbrani s(m)o prejeli kopico koristnih misli in napotkov, temelječih na psihološki znanosti, ob razhodu pa je bila zbrana družba enotna, da sta tesnoba in depresija res duševni motnji, ki sta zagotovo prisotni v vsakodnevnem življenju v večji meri, kot pa ju trenutno obvladujemo kot družba. Ob koncu oktobrskega torkovega večera sta se nato gostitelja Bergelj in Prnaver zahvalila predavateljici, zbrani pa so še izmenjali nekaj vtisov.

Besedilo in foto: Doroteja Jazbec

Župnija Radeče skupaj z Župnijsko Karitas vsako leto v oktobru organizira srečanje za bolnike, starejše in invalide. Na drugo nedeljo v oktobru so še posebej k sveti maši in srečanju povabljeni vsi, ki  so v preteklosti več ali manj redno prihajali v cerkev, sedaj pa zaradi težav in tegob ter bolezni žal ne morejo stalno prihajati k bogoslužju.

Pred sveto mašo je potekala molitev  rožnega venca, ki je v mesecu oktobru še toliko bolj aktualna, saj je to mesec rožnega venca. Prav tako je bilo možno opraviti zakrament svete spovedi.

Pri maši so sodelovali prostovoljci  Karitas (uvod v mašo, berila, …). V pridigi se  je domači gospod župnik Miro Bergelj navezal na evangeljski odlomek, ki je govoril o čudežni ozdravitvi desetih gobavih bolnikov, a se je le eden prišel Jezusu zahvalit za ozdravitev. Poudaril je, kako pomembna je v življenju hvaležnost, saj nas le-ta pripelje k veselju, ki je temelj zadovoljstva v življenju. Spomnil se je tudi na misel papeža Benedikta XVI., ki je nekoč zapisal,  da dejansko vsi želimo dolgo življenje. Če pa bi dejansko telesno življenje bilo neskončno dolgo, bi postalo nevzdržno. Zato je smisel dolgega  srečnega življenja v  prenesenem življenju iz zemeljskega v nebeško.

Po maši so  lahko vsi, ki so to želeli, prejeli zakrament bolniškega maziljenja.

Nato se je nadaljevalo druženje in pogostitev v Domu sv. Petra. Vsak se je na kratko predstavil, morda opisal svojo življenjsko pot in tako obogatil vse prisotne. Vzdušje je bilo prijetno, saj je druženje trajalo kar precej časa. Zaslišala se je tudi lepa slovenska pesem.

Srečanja so se udeležili tudi stanovalci Trubarjevega doma upokojencev iz Loke.

Za vso organizacijo (prevoz iz doma, pogostitev, postrežbo) in  za plačilo stroškov je poskrbela Karitas Radeče.

Takšna srečanja in druženje so lepa priložnost, da obogatimo soljudi in si tako polepšamo in osmislimo naše življenjske poti.

Besedilo in foto: Miran Prnaver