Na skupno molitev križevega pota, ko se v postnem času vsako leto odpravimo tudi izven domače župnije, smo se letos na drugo postno nedeljo, 1. marca, podali na Topolovec nad Boštanjem. Topolovec je že od nekdaj priljubljena božja pot. Ko romarja pot pripelje v naselje Vrh nad Boštanjem, se nad strnjenim jedrom hiš, na manjšem griču, visoko proti nebu dviga cerkev Marijinega vnebovzetja.

Ob poti z Vrha na Topolovec smo se ustavili pri vsaki izmed sedmih zidanih kapelic, ki upodabljajo sedem Marijinih žalosti. Kapelice, pokrite z lepo obnovljenimi opečnatimi strehami, bogatijo  poslikave na steklu – vitraži – sevniškega umetnika Rudija Stoparja. Prikazujejo: (i) napoved starčka Simeona, (ii) beg v Egipt, (iii) izguba dečka Jezusa v templju, (iv) srečanje Jezusa z Marijo na križevem potu, (v) Marijo in apostola Janeza pod križem, (vi) žalostno Mater ob snemanju Jezusa s križa ter (vii) polaganje Jezusa v grob. Do vrha hriba smo skupaj prebrali Križev pot redovnice Jane Rovtar in ter ob premišljevanju o Jezusovem in Marijinem trpljenju iskreno razmišljali tudi o svojih odzivih na preizkušnje in težave, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.

Na vrhu smo občudovali lepo obnovljeno cerkev in prisluhnili gospodu ključarju, ki nam je prijazno predstavil njeno zgodovino in notranjost. Cerkev je leta 1734 dal zgraditi boštanjski graščak v zahvalo za ozdravitev svojega hudo bolnega otroka. Danes je obnovljena in predstavlja ponos kraja. Nekoč so romarji prihajali v velikih procesijah; še pred drugo svetovno vojno so na predvečer praznika prispeli že zvečer, noč pa prečuli ali prespali v cerkvi in njeni okolici. Takšnih množičnih shodov danes ni več, vendar je svetišče nekajkrat na leto še vedno polno življenja. Obiskovalce vedno znova očara tudi čudovit razgled po dolenjski in štajerski pokrajini.

Besedilo: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver

V nedeljo, 18. januarja 2026, je bila na Brunku ob godu svetega Antona Puščavnika sveta maša, po njej pa tradicionalna licitacija krač in drugih mesnin. Dogodek je privabil številne obiskovalce od blizu in daleč, nekaj jih je iz doline prišlo tudi peš. Ob prihodu jih je pričakala pred kratkim skrbno obnovljena starodavna romarska cerkev, za katero domačini vestno poskrbijo, da je vedno lepo urejena.

Bogoslužju, ki je združilo vernike in romarje ter dalo prazniku njegov pravi pomen, je sledila živahna licitacija mesnin, omogočena z darovi radodarnih donatorjev. Ta lepi stari običaj združuje več namenov: pomaga pri zbiranju sredstev za vzdrževanje cerkve, ponuja priložnost za nakup kakovostnih domačih dobrot, hkrati pa udeležencem prinaša tudi veliko veselja. Ker takšni dogodki ob prijetnem druženju krepijo povezanost širše skupnosti, se ob tem vedno znova zavemo smiselnosti ohranjanja in obnavljanja naše bogate kulturne dediščine.

Zapis in fotografije: Mateja Kovač