Zahvalna nedelja se v Sloveniji vsako leto obhaja na prvo nedeljo po prazniku vseh svetih. V letu 2026 ta praznik pade na  8. november.

Gre za krščanski praznik hvaležnosti, ki nas po koncu jesenskih kmečkih opravil spodbuja k zahvali Bogu in soljudem za vse darove preteklega leta. Zahvala ne zajema le hrane in pridelkov, temveč tudi druge darove. Mednje sodijo zdravje, dom, družina, svoboda, mir, vera in dobri medsebojni odnosi.

Tako smo to nedeljo prostor pod glavnim oltarjem okrasili z letošnjimi pridelki. Kot je v naši župniji že tradicija, ta dan organiziramo tudi srečanje zakonskih jubilantov. Povabljeni so vsi, ki so v tem v letu praznovali okrogel jubilej svetega zakona (5, 10, 15, 20 let … skupnega življenja).

Letos se je povabilu odzvalo kar 28 parov, kar je največje število v zadnjih petnajstih letih. Jubilanti so imeli od 5 let zakona pa vse do 55. obletnice poroke. Med nami je bilo pet parov, ki so se poročili pred 50 leti (zlata poroka), in trije srebrnoporočenci s 25 let zakona.

Vsi jubilanti so v cerkev stopili v slovesni procesiji. V pridigi se jih je domači župnik Miro Bergelj spodbujal k hvaležnosti za vse, kar jim je bilo dano doživeti. Dejal je, da je od hvaležnosti do zadovoljstva v življenju le kratek korak. Sledile so glasno izrečene zahvale najprej mož ženam in nato obratno. Na koncu sta zakonca skupaj izrekla zahvalo za prehojeno pot in prošnjo za blagoslov še naprej.

Ob koncu svete maše se je gospod župnik še poimensko zahvalil vsem, ki aktivno delujejo, pomagajo v naši župniji in ohranjajo »živahno župnijo ob Savi«.

Čisto na koncu svete maše smo zapeli še zahvalno pesem, kot se spodobi za tak praznik.

Vsi jubilanti so nato nadaljevali praznovanje in druženje v Domu sv. Petra. Za pogostitev in postrežbo so poskrbeli člani ŽPS.

Besedilo in foto: Miran Prnaver       

V nedeljo, 25. oktobra 2026 je bil za krajane Vrhovega posebno slovesen dan. Po štirih letih smo v podružnični cerkvi svetega Martina ponovno gostili ljubljanskega pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja. Le-ta je poleg darovane svete maše skupaj z domačim župnikom Mirom Bergljem blagoslovil obnovljeni stranski oltar svetega Primoža in Felicijana.

Že leta 2018 je škof Šuštar blagoslovil obnovljeni glavni oltar sv. Martina in druga obnovitvena dela znotraj in zunaj te cerkve. Štiri leta kasneje pa smo se skupaj s škofom Šuštarjem veselili prenovljenega stranskega oltarja Marije Kraljice.

Kot je povedal gospod škof v pridigi, je bila nedelja tako imenovana žegnanjska nedelja. Na ta dan se spominjamo vseh cerkva, za katere ne vemo točnega datuma njihovega nastanka. Kot smo slišali, naj bi bila ta podružnična cerkev zgrajena pred dobrimi 700 leti. Sveti Primož in Felicijan sta bila brata, v svojem času znana kot oznanjevalca vere in tolažnika ujetnikov. Svojo gorečo vero sta izkazovala vse do svoje mučeniške smrti okoli leta 300. Pri tem smo bili spodbujeni, da bi se radi obračali nanju v prošnjah in molitvi.

Ob koncu svete maše je sledila zahvala škofu, gospod župnik Miro pa se je zahvalil vsem sodelujočim. Naj nas ob vseh izrečenih zahvalah spremljajo besede apostola Pavla: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro, kajti, če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.«

Slovesnosti sta se udeležila tudi radeški župan Tomaž Režun in poslanec v državnem zboru  Matjaž Han. Po končani sveti maši je bila še krajša predstavitev poteka del obnove oltarja, nato pa smo bili vsi povabljeni v Prosvetni dom, kjer so nam domači gasilci skuhali okusen golaž in poskrbeli za pijačo.  Gospodinje pa smo poskrbele za pecivo. Ob dobri hrani in pijači smo se v prijetni družbi in klepetu zadržali še kar nekaj časa.

Zapisala: Štefica Mlakar

Foto: Miran Prnaver

V nedeljo, 11.oktobra, ko smo v božji besedi prebrali, da Bog vabi na gostijo in briše solze, smo  v naši župniji dali poseben poudarek šibkejšim članom naše skupnosti. Mozaik župnijskega življenja bogatijo mali otroci, mladi, ljudje v aktivni dobi in prav tako tudi tisti, ki se jim že zmanjšuje življenjska moč. Če imamo v življenju srečo in dočakamo starost, pa z njo pride tudi kakšna tegoba, ki jo z božjo pomočjo lažje sprejmemo.

Celotno nedeljsko bogoslužje je bilo opogumljajoče, tako kot je zapisal apostol Pavel Filipljanom: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.«

Na začetku svete maše je zbrane pozdravil tajnik Župnijske Karitas Miran Prnaver, gospod župnik Miro Bergelj nas je v pridigi spodbudil, da bi se znali veseliti svatbe, ki nam jo pripravlja naš Gospodar, vse pa je bilo obogateno z lepimi melodijami našega pevskega zbora.

Po sveti maši smo se zbrali v prijetnem prostoru Doma sveti Peter, kjer sta toplino ustvarjala  plamen v kaminu in naše medsebojno povezovanje. Mize so bile obložene z domačim kruhom, pecivom, napolnjenimi kozarčki in toplo malico iz gostišča Strnad. Sodelavci Karitas smo bili veseli prav vseh, ki so prišli, tako članov Društva invalidov Radeče, tistih iz Trubarjevega doma v Loki, za katere smo poskrbeli tudi za prevoz, skratka vsakega posameznega. Prav posebej smo hvaležni svojcem, ki svojim invalidnim domačim omogočijo to srečanje. Ker čas tako hitro beži, se kmalu spet srečamo; želimo, da se nam takrat še kdo pridruži.

Besedilo: Mimica Mesojedec

Foto: Miran Prnaver