Cvetna nedelja vsako leto zaznamuje začetek neposredne priprave na veliko noč. Tudi letos smo se pred cerkvijo zbrali k blagoslovu zelenja. Verniki so v rokah držali oljčne vejice in skrbno izdelane butarice, ki so s svojo raznolikostjo in skrbno pripravo pritegovale poglede.

Po blagoslovu je ob spremljavi slavilnih pesmi sledila procesija v cerkev. Med sveto mašo smo prebrali in prisluhnili pasijonu, evangeljskemu poročilu o Jezusovem trpljenju. Vstopili smo v veliki teden.

Po bogoslužju je sledil še prijeten in nekoliko tekmovalen del. Tričlanska komisija iz vrst Župnijskega pastoralnega sveta je ocenila prinešene butarice. Pri tem so upoštevali tri že uveljavljene kriterije: višino, estetski videz in pravilnost izdelave. Izbor najboljših ni bil enostaven, saj je bilo med butaricami veliko kakovostnih in izvirnih izdelkov.

Nagrade za najboljše so velikodušno prispevali Gostilna Križišče, Gostilna Strnad, Gostišče Flosar in Pizza Expres Radeče, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Manjše nagradice za trud so prejeli tudi vsi ostali sodelujoči.

Podobno tekmovanje je bilo organizirano še v Vrhovem.

Zapisala: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver

Na skupno molitev križevega pota, ko se v postnem času vsako leto odpravimo tudi izven domače župnije, smo se letos na drugo postno nedeljo, 1. marca, podali na Topolovec nad Boštanjem. Topolovec je že od nekdaj priljubljena božja pot. Ko romarja pot pripelje v naselje Vrh nad Boštanjem, se nad strnjenim jedrom hiš, na manjšem griču, visoko proti nebu dviga cerkev Marijinega vnebovzetja.

Ob poti z Vrha na Topolovec smo se ustavili pri vsaki izmed sedmih zidanih kapelic, ki upodabljajo sedem Marijinih žalosti. Kapelice, pokrite z lepo obnovljenimi opečnatimi strehami, bogatijo  poslikave na steklu – vitraži – sevniškega umetnika Rudija Stoparja. Prikazujejo: (i) napoved starčka Simeona, (ii) beg v Egipt, (iii) izguba dečka Jezusa v templju, (iv) srečanje Jezusa z Marijo na križevem potu, (v) Marijo in apostola Janeza pod križem, (vi) žalostno Mater ob snemanju Jezusa s križa ter (vii) polaganje Jezusa v grob. Do vrha hriba smo skupaj prebrali Križev pot redovnice Jane Rovtar in ter ob premišljevanju o Jezusovem in Marijinem trpljenju iskreno razmišljali tudi o svojih odzivih na preizkušnje in težave, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.

Na vrhu smo občudovali lepo obnovljeno cerkev in prisluhnili gospodu ključarju, ki nam je prijazno predstavil njeno zgodovino in notranjost. Cerkev je leta 1734 dal zgraditi boštanjski graščak v zahvalo za ozdravitev svojega hudo bolnega otroka. Danes je obnovljena in predstavlja ponos kraja. Nekoč so romarji prihajali v velikih procesijah; še pred drugo svetovno vojno so na predvečer praznika prispeli že zvečer, noč pa prečuli ali prespali v cerkvi in njeni okolici. Takšnih množičnih shodov danes ni več, vendar je svetišče nekajkrat na leto še vedno polno življenja. Obiskovalce vedno znova očara tudi čudovit razgled po dolenjski in štajerski pokrajini.

Besedilo: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver