Kontakt

Gospod župnik:
Miro Bergelj
Telefon: 051 232 778
zupnija.radece@rkc.si

Sveta maša

Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.

Uradne ure

Uradne ure v župnijski pisarni:
januar, februar, marec, november, december:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45

april, maj, junij, september, oktober: ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45

julij in avgust: po vsaki sveti maši

Avtor: Miran

Občni zbor Karitas Radeče

Občni zbor Karitas Radeče

V sredo, 5. februarja, se je v prostorih Doma sv. Petra v Radečah odvijal občni zbor Župnijske Karitas Radeče, ki zajema župniji Radeče in Svibno.

Zbrali so se skoraj vsi prostovoljci naše Karitas, skupaj z obema duhovnikoma. Med nami so bili tudi vabljeni gostje: župan Tomaž Režun in obe tajnici Župnijskih pastoralnih svetov, Mateja Kovač (Radeče) in Sonja Kmetič (Svibno). Občni zbor je vodil predsednik Miro Bergelj, poročilo o delu v letu 2024  je podal tajnik/voditelj ŽK Miran Prnaver, blagajniško poročilo pa blagajnik Drago Kozinc. Sledila je razprava o preteklem delu in sprejem poročil. Nato je bil sprejet še načrt dela za letošnje leto.

Župnijska Karitas je v preteklem letu izvedla številne aktivnosti in na mnogotere načine pomagala ljudem, ki so se znašli v stiski. V razpravi je bilo izpostavljeno predvsem, da smo pred izzivi, kako najti in pomagati ljudem, ki so se znašli v stiski in sami ne zmorejo, ne želijo prositi za pomoč. Velikokrat ljudje ne potrebujejo samo materialne pomoči, ampak tudi pogovor, sočutno bližino.

Tajnica ŽPS Radeče Mateja Kovač je pohvalila opravljeno delo in povedala svojo izkušnjo, ki jo ima s ljudmi, ki potrebujejo pomoč.   

Župan Tomaž Režun se je zahvalil za opravljeno delo. In glede na čase, ki jih živimo in vsakovrstne krize, ki nas spremljajo, bosta pomoč in delo Karitasa tudi v bodoče še kako potrebna.

Sledilo je še prijetno druženje s klepetom.

Poročilo o delu Župnijske Karitas v letu 2024, si lahko v besedi in sliki ogledate na povezavi:  

(klikni na besedico Karitas v spodnjem okvirčku)    

Besedilo: Miran Prnaver

Foto: Drago Knez

Svetopisemski maraton 2025

Svetopisemski maraton 2025

Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka v Sloveniji od leta 2007. Tistega leta je bil organiziran ob praznovanju leta Svetega pisma. Krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva se je vsako leto širil.

Letošnji je potekal  od nedelje, 26., do četrtka, 30. januarja 2025,  neprekinjeno 24 ur na dan.  Do covida se je bralo v »živo« v Ljubljani. Med covidom in od takrat naprej se bere preko »zooma«, tako je celoten maraton potekal preko spleta. Takšen način branja je enostavnejši in dostopnejši,  saj se ni potrebno iz celotne Slovenije voziti v Ljubljano. Branje se lahko spremlja v živo preko spleta.

Branje je bilo razdeljeno na enourne termine, ki so jih “pokrivale” vnaprej dogovorjene skupine bralcev. To so bili predstavniki župnij, gibanj, skupnosti, redov, različnih skupin pa tudi družin, prijateljskih skupin in podobno.  V 96-ih urah neprekinjenega branja je sodelovalo več kot 500 bralcev, ki so poskrbeli, da je branje potekalo dan in noč.

V četrtek zvečer smo eno uro z branjem Svetega pisma pokrili tudi Radečani s prijatelji. Imeli smo ta privilegij, da smo brali zadnjo uro maratona, saj se je z našim branjem svetopisemski maraton zaključil. Bralo nas je sedem, in sicer smo brali konec Prve Mojzesove knjige in začetek druge, torej začetek Svetega pisma.

V dneh svetopisemskega maratona je bilo prijavljenih tudi nekaj čez 90  tako imenovanih mini maratonov, ki so potekali po župnijah, po domovih, pri verouku … po različnih krajih naše dežele. V preteklosti smo tudi v Radečah že organizirali tako imenovane mini maratone.

Sveto pismo, »knjiga vseh knjig«, je bilo doslej v celoti prevedeno v 670 jezikov. Samo Nova zaveza je bila prevedena v 1520 jezikov, vsaj del Svetega pisma pa v približno 3300 jezikov. Prevodi Svetega pisma, najstarejši so aramejski, sirski, grški in latinski, niso bili zgolj prevodi neke knjige, ampak so bili visoka kulturna, znanstvena in raziskovalna dejanja, ki so vplivala na kulturo narodov, na razvoj njihovih jezikov, na literaturo in glasbo, in tudi na nazorske opredelitve posameznikov in narodov.

Slovenci smo svoj prevod Biblije prejeli izpod rok Jurija Dalmatina davnega leta 1584.    

Geslo letošnjega maratona je “Vzljubil me je.” (Gal 2,20)

Organizatorji tako razlagajo izbrano geslo:

Vzljubil me je – geslo letošnjega Svetopisemskega maratona – nosi v sebi globoko in osebno sporočilo. V teh treh besedah je izraženo bistvo krščanske vere: ljubezen Boga do človeka. To geslo nas vabi k premišljevanju o Božji ljubezni, ki se razodeva skozi celotno Sveto pismo, od stvarjenja sveta do odrešenjskega dela Jezusa Kristusa.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

Brunk na dan svetega Antona Puščavnika

Brunk na dan svetega Antona Puščavnika

Ob godu svetega Antona Puščavnika je bila v nedeljo, 19. januarja 2025, na Brunku tudi letos sveta maša, po njej pa tradicionalna licitacija krač. Brunk je bil, kot običajno na ta dan, lep in snežno bel, a mrzel in meglen, kar pa številnih obiskovalcev ni odvrnilo od obiska. Nekateri smo iz doline tudi tokrat prišli peš, kar je vedno poseben čar tega dneva.  

Cerkev na Brunku, ki ima izjemno bogato zgodovino, nas je pričakala v povsem novi luči – že brez gradbenih odrov in lepo urejena, vsa bela in očiščena.  Potem ko so se pred štirimi leti začela in nato uspešno končala zahtevna drenažna dela s sanacijo pred tem že močno vlažnega zidovja, so se obnovitvena dela lani nadaljevala v notranjosti cerkve. Dela še potekajo, a v kratkem bodo zaključena. Dekan in radeški župnik Miro Bergelj je že oznanil datum blagoslova zaključenih del: to bo v soboto, 3. maja, ob 10. uri, ko pride nadškof msgr. Stanislav Zore.

Na licitaciji krač je bilo tudi tokrat zanimivo. Kar nekaj donatorjev mesnin je poskrbelo, da smo lahko obudili ta res lep starodavni običaj. Koristi je več: nakup okusnih domačih dobrot visoke kakovosti, pridobitev nekaj finančnih sredstev za zahtevno vzdrževanje cerkvene stavbe, predvsem pa veliko veselja ob dogajanju in druženju.    

Zapis in fotografije: Mateja Kovač