Na zahvalni dan, ki smo ga praznovali drugo nedeljo v novembru, je oltar v naši cerkvi zasijal v  okrasitvi s svežimi in predelanimi kmetijskimi pridelki. Ob pogledu nanje se nam je že sama po sebi porodila misel: Gospod, srčna hvala za vse. Za vse, kar mi daje narava in za vse ostalo, kar imam. Predvsem pa – hvala, da sem. Da še vedno živim. Da še zmorem delati in ustvarjati, čutiti, razumeti in doumeti. Prav lahko bi bilo tudi drugače.

V naši župniji je zahvana nedelja že vrsto let tudi nedelja zakoncev, ki v tekočem letu praznujejo okroglo obletnico sklenitve svoje zakonske zveze. Letos se nas je zbralo 24 parov, ki smo praznovali 5, 10, 15, 20, 25, 30, 40 ali 50 in več let skupnega življenja. Ob mogočnem donenju orgelske poročne koračnice smo se v mislih vračali nazaj, na že prehojeno skupno pot. Bogu in drug drugemu se lahko  iskreno zahvalimo za vse, kar nam je bilo na njej dano doživeti lepega. Ni prišlo samo od sebe in za marsikaj se je moral sozakonec potruditi. Je bilo tudi težko? Gotovo. Življenje ni enostavno nikoli, niti (ali predvsem) ne v dvoje. Tudi zato smo prišli. Za nadaljo skupno pot, ki nas, upamo, še čaka, smo prosili za Njegovo pomoč, Njegov blagoslov. Skupaj smo izgovarjali: “Hvaljen bodi, Gospod, ker si nama v srečnih in nesrečnih dnevih najinega življenja dobrotno stal ob strani. Pomagaj nama, da ohraniva medsebojno ljubezen, da bova dobra pričevalca zaveze, ki sva jo sklenila s Teboj.” Besede, ob katerih se ne da ostati ravnodušen.

Skupna praznovanja so vedno priložnost za medsebojno spoznavanje. Po sv. maši smo se zbrali v Domu sv. Petra na skupnem kosilu. In si rekli, da je sicer vsak par obhajal svojo obletnico na svoj dan v letu, a naše skupno slavje gotovo s seboj prinese prav posebno doživetje. Hvala zanj gospodu župniku, članom župnijsko pastoralnega sveta in ostalim, ki ste nam ga pripravili.

Mateja Kovač

Svetopisemski maraton z naslovom »Učite se od mene« je letos potekal od 12. do 19. oktobra. V Marijini kapeli poleg cerkve Sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani je branje Svetega pisma potekalo 24 ur na dan. Sodelovali so kristjani in ljudje, ki prihajajo iz različnih krščanskih cerkva, župnij, redovnih skupnosti, laiških gibanj in združenj.

Tudi pri letošnjem maratonu  smo imeli kot župnija Radeče v Ljubljani rezerviran termin, in sicer 14. oktobra od 16. do 18. ure. Božjo besedo (takrat se je brala Stara zaveza – Sodniki, Ruta in Prva Samuelova knjiga) smo prebirali štirje bralci.

Naslednjega dne, v sredo, 15. oktobra, pa smo imeli Mini svetopisemski maraton že drugo leto tudi v Radečah. Po večerni sveti maši  smo se zbrali v kapeli in brali odlomke iz evangelija po Mateju. Zbralo se nas je lepo število, nekateri smo brali, drugi so samo poslušali. Vsem pa nam je bila skupna misel, da je Božja beseda beseda Ljubezni. Ljubezen pa je življenje. In če smo zamudili ljubezen, smo zamudili življenje.

Branje in poslušanje Svetega pisma prinaša v naše življenje posebne milosti in duhovno bogastvo. Nagovori nas k razmišljanju in nas spodbuja, da se po njem tudi ravnamo.

Ob koncu našega mini svetopisemskega maratona nam je nekaj besed namenil  še naš gospod župnik Miro. Tako smo z branjem, poslušanjem in razmišljanjem bogatili sebe in druge. Pri tem smo se spomnili tudi na tiste, ki jih iz kakršnegakoli razloga ni bilo z nami.

Pravijo, da je Božja beseda neusahljivi vir žive vode. Pijmo jo!  Kajti Jezus je rekel »Vesolje in svet bosta minila, moje besede pa nikoli ne bodo izgubile veljave.« ( Evangelij po Luku 21,33).

Štefica Mlakar

Zadnjo septembrsko soboto smo župljani župnije sv. Petra iz Radeč izkoristili za romanje v Zagreb, kamor smo se odpravili kar z dvema avtobusoma.  V glavnem mestu Hrvaške sta nas pričakala prijazna vodiča in nam najprej predstavila arhitekturo in zgodovino mestnega pokopališča Mirogoj, kjer so našli zadnji dom najpomembnejši hrvaški kulturniki, duhovniki, politiki in pomembneži.

Osrednji dogodek je bil obisk mogočne katedrale, zgrajene v romansko-gotskem slogu in posvečene leta 1217. Po potresu leta 1880 je bila temeljito obnovljena in dobila današnjo podobo v neogotskem slogu. Naš župnik Miro Bergelj je pri glavnem oltarju daroval sv. mašo in se v nagovoru spomnil življenja blaženega Alojzija Stepinca, ki je ogromno pretrpel in venomer poudarjal, da je treba neprestano odpuščati vsem, ki so nam karkoli hudega storili. Skupaj z zadnjima dvema nadškofoma je pokopan prav v katedrali.  Za ubrano petje je poskrbel župnijski pevski zbor Sveti Peter, ki se je po maši predstavil s kratkim koncertom.

Po kosilu smo si ogledali najbolj zanimive predele mesta, med drugim Gornji grad, Kamnita vrata z ikono sv. Marije, stolp Lotrščak in seveda trg bana Jelačića. Arhitektura mesta nas je s svojo lepoto in zgodovino nadvse prevzela in skupaj z zelenjem parkov in prijaznimi domačini zbudila željo po ponovnem obisku.

Na poti proti domu smo na predvečer praznovanja stoletnice bazilike Lurške Marije obiskali slovenski Lurd – Brestanico. Posebej nas je nagovoril gospod kaplan, ki nam je predstavil cerkev in njeno zgodovino ter oltarno mizo z mozaiki patra Rupnika. Polni bogatih duhovnih vtisov smo odhajali domov z željo, da podobno romanje čimprej ponovimo.

Drago Kozinc