Praznik svetega Rešnjega telesa in svete Rešnje krvi je praznik vere v Jezusovo obljubo, ki jo je dal v Kafarnaumu, in v veliko gostijo, ki jo je na veliki četrtek pripravil človeštvu. Jezus je navzoč pod podobo kruha in vina, da se nam daje v hrano in pijačo. Procesija s svetim Rešnjim telesom daje prazniku veličastno zunanjo podobo, obenem pa naglaša pomembnost nebeške hrane na poti proti večnemu domu. Hkrati je procesija tudi javna slovesna izpoved vere v Kristusovo trajno navzočnost v najsvetejšem zakramentu, vmesne prošnje pa so izraz prepričanja, da vsemu daje pravi uspeh Gospod s svojim blagoslovom.
V nedeljo, 22. junija, je v naši župniji potekala zunanja slovesnost ob prazniku svetega Rešnjega telesa in krvi, ki smo ga sicer obhajali v četrtek, 19. junija. Ob deveti uri je bila slovesna sveta maša, ki jo je opravil naš gospod župnik Miro Bergelj. Takoj po njej je sledila procesija. Potekala je od župnijske cerkve po Starograjski ulici proti staremu mostu, in sicer do križišča s Trubarjevim nabrežjem. Od tu se je vračala ob Savi po Trubarjevem nabrežju do prostora pod župnijsko cerkvijo pri domu Svetega Petra.
Za varnost in organizacijo so skrbeli člani Gasilskega društva Radeče.
V procesiji so poleg župnijskega pevskega zbora in ministrantov ter nosilcev bander in neba sodelovali še Pihalni orkester radeških papirničarjev ter mažorete RAP Radeče. Prav tako pa so s svojo prisotnostjo in praporji procesijo ter praznovanje polepšali predstavniki gasilskih društev, društva čebelarjev ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Radeče.
Letošnji prvoobhajanci so imeli pomembno nalogo posipati cvetje pred oltarji, oblečeni so bili v iste obleke kot na sam praznik Prvega svetega obhajila.
Procesija se je ustavila pri treh zunanjih oltarjih (na Starograjski ulici, pri domu Sv. Petra in na prostoru za župnijsko cerkvijo), kjer smo prisluhnili evangelijem. Pevci so zapeli pesem in zmolile so se prošnje.
Procesija ob prazniku svetega Rešnjega telesa je bila v naši župniji v starih časih stalnica, po drugi svetovni vojni je bila prepovedana, znova pa je oživela v letu 2009. V zadnjih letih je pa kar nekajkrat ponagajolo vreme in jo onemogočilo. Zato je bila letošnja prav lepo župnijsko doživetje in praznovanje.
Miran Prnaver
