V sredo, 14. avgusta, zjutraj, na praznik Sv. mučenca Maksimilijana Kolbeja,  dan pred praznikom Veliki šmaren,  je bila v naši najstarejši podružnici v cerkvi Sv. treh kraljev na Brunku  sveta maša.

Po maši se je enajst pogumnih faranov na čelu z našim gospodom župnikom Mirom Bergljem odpravilo na celodnevno peš romanje na Zaplaz.  Prehodili smo 30 kilometrov. Kmalu po začetku hoje je začel rahlo padati dež in nas je spremljal več ali manj celoten del poti. To je bil prvi dež po letošnji dolgotrajni suši in rekordni vročini. Čeprav je bilo romanje zaradi dežja precej bolj zahtevno, pa je misel na to, kako je ta dež potreben, hitro premagala vse naše tegobe. Pa še samo romanje je z našo žrtvijo pridobilo večji pomen.

Na poti smo se ustavili v župnijski cerkvi v Šentrupertu. Bogastvo cerkve sta nam predstavila tamkajšnji novi župnik Jakob Trček in predstavnica župnije.

V bližini Mirne, na kraju, kjer so februarja leta 1943  našli mrtvo telo blaženega Alojzija Grozdeta, smo zmolili litanije njemu v čast. Tako smo lahko na poti razmišljali in se priporočali obema mučencema, svetemu Kolbeju in našemu blaženemu Grozdetu.

Med potjo smo zmolili  vse štiri  dele rožnega venca.

Po prihodu  na Čatež je sledil počitek in priprava  na procesijo z lučkami, ki se je začela v mraku in je potekala, kot vsako leto, od župnijske  cerkve na Čatežu do Marijine romarske cerkve  na Zaplazu, kjer je pokopan blaženi mučenec Alojzij Grozde. Slovesno sveto mašo na predvečer našega največjega Marijinega praznika  je vodil kardinal dr. France Rode. Kardinal nam je v pogovoru pred sveto mašo čestital za pogumno opravljeno peš romanje.

Miran Prnaver

V  letu 2012 je potekala obnova grobne kapele plemiške družine  Gutmansthal –  Benvenuti. Družina je pomembno zaznamovala naše kraje in je bila velik dobrotnik in podpornik številnih  projektov  v tistih časih. V času obnove se je porodila ideja, da bi se poskušalo pridobiti nekaj več podatkov o tej tudi v Radečah premalo poznani rodbini. Oblikoval se je uredniški odbor v sestavi župnik Miro Bergelj, Andreja Tomažin, Milan Gorišek in Miran Prnaver.

Gradiva je bilo zelo malo, zato je bilo delo zahtevno. Izdajo je prevzela župnija Radeče.  Knjiga na 170-ih straneh prikazuje v besedi in sliki delovanje in življenje družine  Gutmansthal – Benvenuti v Radečah v letih 1853 – 1926. Odstira sicer še ne tako staro, a vendar nekoliko skrito, zelo bogato in pestro stran naše krajevne zgodovine. Posebna poglavja so namenjena zgodovini kraja Radeč, pričevanju krajanov, zgodovinskemu pregledu, kaj se je dogajalo z lastnino družine po njenem odhodu iz Radeč in kakšno je stanje danes.

Prestavitev knjige je potekala v soboto, 6. aprila, v polni dvorani Doma kulture v Radečah. Avtorji so predstavili nastajanje knjige in področja, ki so jih opisovali. Osrednji gost večera je bil dr. Miha Preinfalk, zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa  znanstveno raziskovalnega centra SAZU , ki je opravil strokovni pregled oz. recenzijo.

Lektoriranje je opravila dr. Zora Tavčar, prof.

Tisk knjige pa podjetje Littera picta d.o.o, Ljubljana. Naklada znaša 500 izvodov.

Vse prisotne je pozdravila in se v imenu občine zahvalila za projekt vsem ustvarjalcem radeška županja Rafaela Pintarič. Med povabljenimi gosti so se predstavitve knjige udeležili: ministrica svetovalka na veleposlaništvu RS v Vatikanu gospa Tina Kokalj, poslanec v DZ gospod Matjaž Han, direktor Grma Novo mesto – Centra biotehnike in turizma gospod Tone Hrovat, pisec monografije Radeč gospod dr. Emil Rojc in med drugimi tudi slovenski veleposlanik v Italiji gospod Iztok Mirošič.

Ob zaključku so sledile zahvale vsem, ki so pomagali knjigi na pot in jo tudi finančno podprli.

V  kulturnem  programu so sodelovali učenke in učenci Glasbene šole Laško – Radeče  ter Zbor Sv. Peter župnije Radeče. Program je povezovala Katja Čeč.

Po uradnem delu je ob dobrotah, ki jih je podaril Grm Novo mesto, sledilo prijetno druženje v predprostoru dvorane.  Prav tako je  bilo možno knjigo kupiti po promocijski ceni.

Vsi, ki bi želeli imeti knjigo, jo lahko sedaj kupite v župnijskem uradu Radeče.

Miran Prnaver