Na god našega prvega blaženega škofa Antona Martina Slomška, to je v torek, 24. septembra, je minilo sedemdeset let od smrti Nikolaja viteza Gutmansthal-Benvenutija. V župnijski cerkvi v Radečah je bila darovana sveta maša zanj in za njegove starše. Predstavnik župnije je obiskal njegov grob, na pokopališču v Šmihelu v Novem mestu in se poklonil njegovemu spominu.

Družina Gutmnastha-Benvenuti je v Radečah živela in delovala tričetrt stoletja (1853 – 1926) in bila velik dobrotnik vsem, ki so bili potrebni pomoči. V grobni kapeli na radeškem pokopališču so pokopani Nikolajevi starši in brat. Grobna kapela je bila s pomočjo številnih donatorjev in botrov temeljito obnovljena v lanskem letu.

Nikolaj vitez Gutmansthal-Benvenuti je po prodaji svojega premoženja leta 1926 odšel iz Radeč. Najprej je deloval kot visoki uradnik v Vatikanu, nato pa svojo življenjsko pot sklenil v Novem mestu kot usmiljeni brat v Konventu v Kandiji .

Župnija Radeče je aprila letos izdala knjigo Plemiška družina Gutmansthal- Benvenuti in Radeče, kjer je predstavljeno delo članov družine Gutmnasthal-Benvenuti. Knjigo lahko v župnijskem uradu Radeče tudi nabavite in je zelo primerno darilo, namenjeno vam, vašim prijateljem, znancem, sorodnikom in obiskovalcem našega kraja Radeče.

(Op.p.: Objavljene slike Nikolaja viteza Gutmansthal–Benvenutija v tem članku so iz arhiva družine Tozon.)

Miran Prnaver

V sredo, 14. avgusta, zjutraj, na praznik Sv. mučenca Maksimilijana Kolbeja,  dan pred praznikom Veliki šmaren,  je bila v naši najstarejši podružnici v cerkvi Sv. treh kraljev na Brunku  sveta maša.

Po maši se je enajst pogumnih faranov na čelu z našim gospodom župnikom Mirom Bergljem odpravilo na celodnevno peš romanje na Zaplaz.  Prehodili smo 30 kilometrov. Kmalu po začetku hoje je začel rahlo padati dež in nas je spremljal več ali manj celoten del poti. To je bil prvi dež po letošnji dolgotrajni suši in rekordni vročini. Čeprav je bilo romanje zaradi dežja precej bolj zahtevno, pa je misel na to, kako je ta dež potreben, hitro premagala vse naše tegobe. Pa še samo romanje je z našo žrtvijo pridobilo večji pomen.

Na poti smo se ustavili v župnijski cerkvi v Šentrupertu. Bogastvo cerkve sta nam predstavila tamkajšnji novi župnik Jakob Trček in predstavnica župnije.

V bližini Mirne, na kraju, kjer so februarja leta 1943  našli mrtvo telo blaženega Alojzija Grozdeta, smo zmolili litanije njemu v čast. Tako smo lahko na poti razmišljali in se priporočali obema mučencema, svetemu Kolbeju in našemu blaženemu Grozdetu.

Med potjo smo zmolili  vse štiri  dele rožnega venca.

Po prihodu  na Čatež je sledil počitek in priprava  na procesijo z lučkami, ki se je začela v mraku in je potekala, kot vsako leto, od župnijske  cerkve na Čatežu do Marijine romarske cerkve  na Zaplazu, kjer je pokopan blaženi mučenec Alojzij Grozde. Slovesno sveto mašo na predvečer našega največjega Marijinega praznika  je vodil kardinal dr. France Rode. Kardinal nam je v pogovoru pred sveto mašo čestital za pogumno opravljeno peš romanje.

Miran Prnaver