Velikonočni čas ponuja veliko priložnosti za razmišljanje o življenju, o naših vrlinah in napakah, o naših medsebojnih odnosih. V ta namen je v tem času mnogo lepih obredov, ki nam pomagajo k boljšemu življenju in k doživljanju veselja ob spominu na vstajenje našega Odrešenika.

Letos smo v naši župniji po daljšem času, ko to zaradi slabega vremena ni bilo mogoče, imeli tudi vstajenjsko procesijo. V nedeljskem prazničnem jutru smo se še pred prvo sv. mašo zvrstili v lepo, dolgo in pestro velikonočno procesijo. Iz župnijske cerkve smo zavili na Starograjsko ulico, se obrnili na ulico ob Savi in se mimo župnijskega vrta, mestnega trga in Plečnikovega spomenika vračali v cerkev. Ker je z nami hodil Gospod, je bilo to posebno doživetje. Ubrano petje domačega župnijskega zbora, igranje Pihalnega orkestra radeških papirničarjev in praznična melodija cerkvenih zvonov so nas popeljali v radostno podoživljanje Jezusovega vstajenja.

Velika noč je največji krščanski praznik, ki nam vedno znova prinaša veliko veselja. Procesija nam je ponudila edinstveno priložnost, da v družbi sožupljanov to spoznavamo, sprejemamo in doživljamo.

Klara Mlakar

Leto je naokrog in v naši župniji v postnem času zopet molimo križev pot ter premišljujemo o Jezusovem trpljenju. Velika opora nam je hoja za Gospodom od postaje do postaje, čeprav mogoče kdaj tudi samo v mislih in ob poslušanju oz. branju posameznih zgodb.

Vsak petek imamo molitev križevega pota zvečer pri sv. maši. Lepo je, da se po možnosti tega čim večkrat udeležimo. Ob nedeljah popoldan ob 15. uri pa imamo možnost prisluhniti oz. sodelovati pri križevem potu v župnijski cerkvi ali na podružnicah. Letos je izjema le 4. postna nedelja, ker je v tem času v Ljubljani škofovsko posvečenje novega pomožnega škofa msgr. dr. Franca Šuštarja. Nedeljske križeve pote pripravijo posamezne skupine, ki delujejo v župniji. Hvala Bogu jih je dovolj za vseh šest postnih nedelj. V župnijski cerkvi pripravijo križev pot člani ŽPS-a, na podružnicah pa ostale skupine. Prav je, da župljani vsaj enkrat na leto obiščemo podružnične cerkve, si jih ogledamo in obenem spoznamo posamezne skupine oz. njihove člane. Predvsem pa premišljujemo o Kristusu, ki je za nas trpel od Pilatove sodne palače do smrti na križu na Golgoti.

Letos so naši bodoči birmanci skupaj z g. župnikom Mirom zelo lepo pripravili križev pot v podružnični cerkvi sv. Treh kraljev na Brunku. Ostali prisotni verniki pa smo, tako kot vedno ob nedeljskih križevih potih, med posameznimi postajami prepevali.

S pobožnostjo križevega pota in zakramentom sv. spovedi se verniki tako lahko najlepše pripravimo  na praznovanje Kristusovega vstajenja – Velike noči.

Fotografije so iz cerkve sv. Treh kraljev na Brunku.

Regina Pinosa

V petek, 6. marca 2015, je  po sveti maši  v Domu sv. Petra v Radečah pater Silvo  Šinkovec predaval o molitvi in svetosti.

Pater Silvo Šinkovec je jezuit, psiholog, terapevt in urednik revije Vzgoja. Vodi duhovne vaje in uvode v meditacijo. Mnogim osebam je duhovni spremljevalec in jim preko predavanj, seminarjev in terapije pomaga pri osebnostni rasti.

Po uvodnem pozdravu domačega župnika g. Mira Berglja nam je p. Šinkovec v razmislek podal dve vprašanji: »Kolikšna je moč molitve in kaj pomeni skrb za svetost?«

Poudaril je,  da je svetost temeljno pravilo oziroma aksiom duhovnosti. Kajti: kjer je svetost, tam se zlo ne more ničesar dotakniti. Kot predavatelj in voditelj delavnic je predstavil zanimive osebne izkušnje iz svojega dela. Osredotočil se je na svetost v moralnem in duhovnem smislu (meditacija – premišljevalna molitev, kontemplacija – podoživljanje in ustna molitev – ponavljanje). Apeliral je na pomen in tradicijo  blagoslova, predstavil različne oblike blagoslova  (blagoslovljena voda, kadilo …). Spodbudil nas je, naj se opremimo z duhovno bojno opremo in poudaril, kako neizmerna je moč molitve. Pri tem si lahko pomagamo z duhovno prvo pomočjo.  Prvi pripomoček duhovnega življenja je ravno molitev, saj Božja beseda deluje kot skalpel v kirurgiji.  Kajti, kot je zapisal D. J.: »Če bi se ljudje zavedali, kakšna moč jim je dana z molitvijo, potem bi neprenehoma molili.«  In čeprav ne bomo nikoli kos vsem izzivom, bomo vedno zmagovalci preizkušenj.

Ob zaključku predavanja  je p. Šinkovec dejal, da je naša naloga zelo enostavna in nekomplicirana – skrbeti za svetost. In vse je v naših rokah in v  srcu, ki je prostor svetosti. Zato poskrbimo, da naše srce ne bo nikoli prazno.

Štefica Mlakar