Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.
Uradne ure
Uradne ure v župnijski pisarni: januar, februar, marec, november, december: ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45
april, maj, junij, september, oktober:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45
Ob godu svetega Antona Puščavnika je bila v nedeljo, 19. januarja 2025, na Brunku tudi letos sveta maša, po njej pa tradicionalna licitacija krač. Brunk je bil, kot običajno na ta dan, lep in snežno bel, a mrzel in meglen, kar pa številnih obiskovalcev ni odvrnilo od obiska. Nekateri smo iz doline tudi tokrat prišli peš, kar je vedno poseben čar tega dneva.
Cerkev na Brunku, ki ima izjemno bogato zgodovino, nas je pričakala v povsem novi luči – že brez gradbenih odrov in lepo urejena, vsa bela in očiščena. Potem ko so se pred štirimi leti začela in nato uspešno končala zahtevna drenažna dela s sanacijo pred tem že močno vlažnega zidovja, so se obnovitvena dela lani nadaljevala v notranjosti cerkve. Dela še potekajo, a v kratkem bodo zaključena. Dekan in radeški župnik Miro Bergelj je že oznanil datum blagoslova zaključenih del: to bo v soboto, 3. maja, ob 10. uri, ko pride nadškof msgr. Stanislav Zore.
Na licitaciji krač je bilo tudi tokrat zanimivo. Kar nekaj donatorjev mesnin je poskrbelo, da smo lahko obudili ta res lep starodavni običaj. Koristi je več: nakup okusnih domačih dobrot visoke kakovosti, pridobitev nekaj finančnih sredstev za zahtevno vzdrževanje cerkvene stavbe, predvsem pa veliko veselja ob dogajanju in druženju.
Zapis in fotografije: Mateja Kovač
Obisk Karitas Radeče v Trubarjevem domu upokojencev v Loki
V četrtek, 9. januarja, smo prostovoljci naše Karitas tradicionalno obiskali občane občine Radeče (to so obenem župljani župnij Svibno in Radeče) v Trubarjevem domu upokojencev v Loki. Vedno so ti obiski planirani v začetku leta, ko se nekako življenje bolj umiri. V decembrskem času je vseh prireditev in srečanj več in tudi po praznikih lahko izmenjamo izkušnje, kako smo le-te preživeli. Od zadnjega obiska pred letom dni je kar nekaj novih stanovalcev doma. Trenutno je v domu 36 naših občanov.
Komur je to dopuščalo zdravje, so se zbrali v skupni dvorani, kjer je najprej radeški gospod župnik Miro Bergelj pozdravil vse prisotne, jim zaželel vse dobro v letošnjem letu, malo je predstavil, kako smo praznovali pretekle praznike v Radečah, in se pozanimal, kako so praznovali v domu. Skupaj smo zapeli nekaj pesmi in tudi zmolili za vse dobro v letu, ki je pred nami. Lepe pozdrave in spodbudne besede je vsem prisotnim zaželel tudi svibenski gospod župnik Janez Jasenc. Da pa je bilo tudi malo bolj veselo in živahno, je poskrbel mladi glasbenik Izidor Lazar s harmoniko.
V pogovoru so se nekateri stanovalci spominjali letošnjih in tudi nekdanjih praznikov in običajev.
Še prav lepo in zanimivo je bilo prisluhniti gospe, ki je v stotem letu življenja in je nazorno in navdušujoče razlagala, kako se je nekoč davno pri njih doma pred novim letom odvijal običaj, znan pod imenom »tepeški dan«.
Na koncu uradnega dela je na kratko predstavil delo Karitas njen tajnik Miran Prnaver. Poudaril je, da je, poleg materialne pomoči, zelo potrebno tudi, da znamo prisluhniti sočloveku, mu dati podporo in spodbudo. Pomembno je, da znamo v svoji okolici zaznati ljudi, ki so v materialnih ali drugih težavah, saj tak človek težko sam od sebe prosi za pomoč.
Na koncu srečanja so prostovoljci Karitas vsem prisotnim razdelili priložnostna darila.
Tiste, ki zaradi bolezni niso bili z nami v dvorani, smo nato (oba župnika in tajnik) obiskali še po njihovih sobah. Doživeli smo tudi prijetno presenečenje. V eni sobi smo obiskali tudi našega 94-letnega sovaščana, še vedno krepkega in jasnih, iskrivih misli. Po njegovih besedah je srečanje v dvorani zamudil, ker še vedno vozi svoj avto in je moral skočiti z njim na manjše popravilo. Kasneje smo izvedeli, da je v domu vsega skupaj 5 stanovalcev, ki imajo še vedno svoje vozilo in se lahko še vedno z njimi vozijo.
Vsakoletno srečanje je lepa priložnost, da se pogovorimo, stisnemo roko in voščimo našim nekdanjim sosedom, znancem, prijateljem, ki zaradi različnih okoliščin niso več v domačem okolju. Obenem pa smo se ob njihovih stiskah in tegobah morda vsaj za nekaj časa zavedali, kako so lahko vse stvari v življenju minljive in nepredvidljive. In kako smo lahko vsi hvaležni za vsakodnevne pozornosti, pogovore, srečanja, za zdravje, za mir, ki se nam zdijo samoumevne.
Iskrena hvala osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, posebno socialnima delavkama gospema Mojci in Mateji za vso pomoč in skrb pri organizaciji obiska.
Po štirih letih premora smo v letošnjem božičnem času znova postavili v jaslice figure kartuzijana patra Wolfganga Koglerja, ki s svojo duhovno noto vedno znova navdušijo in nam približajo skrivnost evangelija. Da so jaslice tako velike in mogočne, smo si nekaj kipcev izposodili v župniji Boštanj, vse majhne ovčke pa nam je posodila Katarina Silan iz Ljubljane.
Sveta družina je našla svoj dom v starem, razmajanem, s slamo kritem hlevu, ki simbolno prikaže, da Jezusovo rojstvo (nova zaveza) vse prenavlja in ustvarja novo skupnost, novo kulturo in nove odnose.
Pred hlevom na levi strani je obzidje in v njem so odprta vrata, ki nas spominjajo na sveto leto, ki smo ga prav na sveti večer začeli obhajati. Do „svetoletnih“ vrat so od vsepovsod speljane peščene poti in ceste, na križiščih le-teh pa so postavljeni smerokazi z napisom Romarji upanja. Na poti je tudi podrto drevo, ki predstavlja vse naše težave in nas opominja, da se je treba na romanju večkrat potruditi, da pridemo do cilja, do Jezusa v jasli položenega.
Žuboreči potok je simbol krstne vode, s katero smo zaznamovani za dan odrešenja. Mlinsko kolo pa nam oznanja, da mora pšenično zrno umreti, da iz njega lahko nastane kruh, Jezusovo telo v evharistiji. Ravno tako se mora grozdje na trti prepustiti preši, da iz njega stisne opojno vino, Jezusovo kri nove in večne zaveze.
Ko postavljamo župnijske jaslice, imamo pred očmi predvsem sporočilo evangelija, ki ga želimo na otipljiv način približati vsakomur, ki se zazre v skrivnost rojstva Jezusa Kristusa. Ta je prišel na svet, da bi nas odrešil vseh spon napuha, požrešnosti, sovraštva, samoljubja, skratka greha, ki uničuje, podira odnose in zastruplja človeštvo in stvarstvo. Prišel nam je povedat, da smo ljubljeni božji otroci in dediči večnega življenja. In nenazadnje, prišel je, da nam podari mir in želi, da ta Njegov mir širimo in ponesemo do skrajnih meja sveta.
