V nedeljo, 13. 10. 2019 je bilo v radeški župnijski cerkvi srečanje pri sveti maši še posebej namenjeno starejšim, bolnim in invalidom. Že pred začetkom maše je potekala molitev rožnega venca in  bila priložnost za sveto spoved. Predstavniki Župnijske Karitas  so sodelovali z uvodnim pozdravom in branjem Božje besede, prošnje pa so prebrali birmanci.

V uvodu smo slišali, da je starost ali jesen življenja čas velikega zbiranja, ko se s hvaležnostjo ozremo na sadove, ki jih je obrodilo naše življenje, in svoje izkušnje ter modrost prenašamo na mlade. Življenje piše različne zgodbe. Nekatere so srečne, vesele in polne radosti, spet druge žalostne, obdane z bridkostjo in osamljenostjo. In kot je rekel g. župnik Miro v nagovoru, nam starost prinaša številne spremembe, ki so lahko vir različnim stiskam, tako telesnim kot duhovnim. Zato naj nas ob tem bodrijo besede matere Terezije: »Bolečina in trpljenje morata priti v naše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečina, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi.« In prav takšno srečanje nas lahko okrepi in utrdi v veri, da bomo laže nosili svoj križ z zavedanjem, da ga ne nosimo sami, ampak je z nami Jezus, ki nam ponuja svojo roko.

Po zaključku svete maše je bila priložnost, da so vsi, ki so želeli, prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Sledilo je druženje v Domu svetega Petra, katerega se je udeležilo kar veliko povabljenih. Za organizacijo in pogostitev so poskrbeli prostovoljci Župnijske Karitas, za prevoz iz Trubarjevega doma upokojencev pa g. Janko Pinosa.

Besedilo: Štefica Mlakar

Foto: Matevž Kozinc

V soboto, 14. septembra 2019, smo župljani iz župnij Radeče in Svibno napolnili dva avtobusa in se skupaj odpeljali na Gorenjsko.

Naš prvi cilj je bilo Brezje, narodno svetišče in največji romarski kraj v Sloveniji. Tam je bila najprej ura molitve za duhovne poklice dekanije Zagorje, nato pa  slovesna sv. maša. Na trgu pred baziliko jo je ob somaševanju velikega zbora duhovnikov pred prostrano množico romarjev vodil ljubljanski nadškof, msgr. Stanislav Zore. Sredi dneva, potem, ko se je nadškof še posebej srečal z zbranimi ministranti, smo se odpravili proti s soncem obsijani Poljanski dolini.

V Poljanah nad Škofjo Loko smo se ustavili na kosilu in se nato pod strokovnim vodstvom vodiča, ki je bil z nami še vse do konca izleta, sprehodili do rojstne hiše slikarjev rodbine Šubic. V njej je urejen muzej in z zanimanjem smo si ogledali razstavljene slike in predmete teh naših izjemnih umetnikov. Sledil je ogled modernistične krajevne cerkve sv. Martina, kjer nam je tamkajšnji župnik prijazno predstavil življenje v župniji. Zadnji postanek na izletu pa je bil na Visokem. Pred Tavčarjevim dvorcem iz 17. stoletja nas je razveselila Meta iz Cvetja v jeseni. Skupaj z našim Janezom je posebej za nas zaigrala delček iz te povesti in nas s tem v mislih popeljala v čase, ki jih že davno ni več… A dvorec še stoji in je seveda zgodba zase. Poln zanimivosti že sam po sebi, z razstavljenimi predmeti iz pestre zgodovine, ki se je v njem in v tamkajšnjih krajih odvijala, pa še toliko bolj.

Zapisala: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver