Na zahvalno nedeljo se Bogu zahvalimo za vse prejete dobrote preteklega leta. Hvaležni smo za sadove zemlje, delo naših rok in za vse, kar napolnjuje naše življenje in medsebojne odnose.

Na ta praznik se vsako leto v radeški župniji že tradicionalno srečajo zakonski jubilanti. Tako je bilo tudi letos, ko je ob zvokih poročne koračnice v cerkev Sv. Petra vstopilo kar 20 parov. Zbrane je v imenu župnije in ŽPS pozdravil Miran Prnaver. Med sveto mašo smo obnovili svojo zaobljubo možu oz. ženi, ki smo jo dali pred Bogom, nekateri pred 5-imi leti, pa vse do pred 55-imi leti. Pri maši smo lahko opazili čudovito okrasitev cerkve s pridelki letošnjega leta, za kar je poskrbel Drago Kozinc s sodelavci.

Po sv. maši se je srečanje v prijetnem vzdušju ob kosilu, ki so ga postregli člani ŽPS, in ob zvokih harmonike Antona Zavrla, nadaljevalo v Petrovem domu, kjer je g. župnik Miro Bergelj vse zbrane nagovoril. Poudaril je, da je en par med nami praznoval 55. obletnico poroke, dva para zlato poroko in dva para srebrno poroko.

Ob zaključku smo si obljubili, da se v enaki ali še večji zasedbi srečamo ponovno čez 5 let.

Besedilo: Andrej Lamovšek

Foto: Miran Prnaver

V nedeljo, 15 oktobra, je bilo v naši župniji srečanje starejših, bolnikov in invalidov. Taka srečanja imamo že tradicionalno vrsto let, le covid ukrepi so v letih 2020 in 2021 to tradicijo prekinili. K tej sveti maši so še posebej povabljeni vsi, ki zaradi bolezni in starosti ne morejo več redno prihajati v cerkev.

Tako so imeli  na dan srečanja pred sveto mašo  priložnost za sveto spoved, prav tako je v cerkvi potekala molitev rožnega venca. Mašo je daroval domači župnik Miro Bergelj. Po maši je, kdor je želel, lahko prejel sveto bolniško maziljenje. Nato  je sledilo še druženje in pogostitev v Domu sv. Petra.

Srečanje je pomagala  organizirati Župnijska Karitas, ki je poskrbela za pogostitev in prevoz iz bližnjega Trubarjevega doma upokojencev v Loki in letos prvič tudi iz Doma starejših iz Laškega. Srečanja se je udeležil tudi radeški župan Tomaž Režun.

Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem ozračju najprej pri oltarni mizi v cerkvi, nato še pri  skupni mizi v Domu sv. Petra.

Prav takšna druženja so priložnost, da se srečajo ljudje, ki se zaradi tegob, ki jih prinaša življenje, ne morejo več srečevati kot nekoč. Topel človeški stisk rok, pogovor, občutek vrednosti in spoštovanje življenja vse do njegovega konca so stvari, ki vsem dajo novih moči za življenje in soočenje tudi s starostjo in boleznijo. 

Prepričan sem, da je srečanje obogatilo vse. Tiste, ki so se ga udeležili, kot tudi tiste, ki smo ga organizirali.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

Potem ko smo se lani po dveh letih, ko to zaradi korone ni bilo mogoče, župljani iz Radeč in sosednjega Svibnega odpravili  na romanje na Tolminsko, nas je letos pot vodila v Prekmurje. V soboto, 30. septembra, smo napolnili velik avtobus in se odpeljali proti Bogojini in Gradu na Goričkem, nato pa še v Dobrovnik in Turnišče.

V Bogojini, tudi rojstnemu kraju pokojnega mariborskega škofa Jožefa Smeja, smo si ogledali župnijsko cerkev Gospodovega vnebohoda, narejeno po načrtu našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Občudovali smo jo ob zanimivi predstavitvi tamkajšnjega novega župnika Andreja Lažeta, nato pa v njej imeli romarsko sveto mašo. Sledila je vožnja proti Gradu na Goričkem,  kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali največji grad v Sloveniji. Njegova zgodovina sega v 12. stoletje, do današnje podobe pa so se v njem nalagale, zakrivale in prekrivale številne zgodovinske plasti posameznih obdobij. Prenova je zato precej zahtevna, obsežna in dolgotrajna. V naselju smo si ogledali še župnijsko cerkev Marije Vnebovzete, nato pa se v Bodoncih razveselili okusnega kosila.

V popoldanskem delu dneva smo si ogledali slikoviti Tropski vrt Ocean Orhids v Dobrovniku. Poleg velike zbirke orhidej, med katerimi so posebej ponosni na vanilijo, smo videli različne vrste drugih tropskih rastlin, ki jih poznamo iz našega vsakdana, kot na primer kavo, poper in bananovec, ter bogato zbirko fikusov in živopisanih flamingovcev. Zadnji cilj našega romanja pa je bila cerkev Marijinega vnebovzetja v Turnišču. To je osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije, kamor so že od nekdaj radi prihajali romarji iz Štajerske, Hrvaške in Madžarske. Tudi tam nam je njihov novi župnik Marko Magdič cerkev zanimivo predstavil, pred slovesom pa smo v izjemno akustični stari cerkvi skupaj zapeli Marijino pesem. Zaustavili smo se še ob prijazni pogostitvi in se ob sončnem zahodu odpravili proti domu. Hvaležni za skupaj lepo preživeti dan in z mislijo, da bi se v te lepe kraje s prijaznimi domačini prav radi še kdaj vrnili.      

Zapisala: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver