V nedeljo, 12. aprila, smo se iz Radeč in Svibnega z avtobusom odpravili v starodavno mesto Škofja Loka, na ogled Škofjeloškega pasijona. Nekateri med nami so si to uprizoritev  že ogledali pred leti, večina pa nas jo je videla prvič. Vse je bilo na naši strani: rezervirali smo si dovolj časa, pot je bila prijetna in vreme je bilo za ogled na prostem ravno pravšnje.

Škofjeloški pasijon, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in sodi med najžlahtnejšo kulturno dediščino slovenskega naroda, je delo loškega kapucina Lovrenca Marušiča. Uprizoritev je na prostem, na štirih prizoriščih v mestu, njen način pa nadvse izviren. Dvajset prizorov zgodbe se pred gledalci kot premica v času na ramenih nosačev prinese na prenosnih odrih, pripelje na vozovih, ali pa nastopajoči pridejo sami oziroma prijezdijo na konjih. Vsak prizor odigrajo drugi igralci. Predstavljeno je Kristusovo trpljenje, torej dogajanje od cvetne nedelje do velikega petka. Posebnost uprizoritve pa je povezava med staro in novo zavezo, ko dramsko strukturo dopolnjujejo prizori mrtvaškega plesa, paradiža in pekla ter predstavitve nekaterih cehov, zaradi katerih je besedilo unikatno in še posebej  zanimivo.

Naslednja uprizoritev bo čez šest let, leta 2021, ko bo tudi 300-letnica nastanka pasijona. Morda si ga takrat ogledamo ponovno. Bilo bi vredno!

Mateja Kovač

Velikonočni čas ponuja veliko priložnosti za razmišljanje o življenju, o naših vrlinah in napakah, o naših medsebojnih odnosih. V ta namen je v tem času mnogo lepih obredov, ki nam pomagajo k boljšemu življenju in k doživljanju veselja ob spominu na vstajenje našega Odrešenika.

Letos smo v naši župniji po daljšem času, ko to zaradi slabega vremena ni bilo mogoče, imeli tudi vstajenjsko procesijo. V nedeljskem prazničnem jutru smo se še pred prvo sv. mašo zvrstili v lepo, dolgo in pestro velikonočno procesijo. Iz župnijske cerkve smo zavili na Starograjsko ulico, se obrnili na ulico ob Savi in se mimo župnijskega vrta, mestnega trga in Plečnikovega spomenika vračali v cerkev. Ker je z nami hodil Gospod, je bilo to posebno doživetje. Ubrano petje domačega župnijskega zbora, igranje Pihalnega orkestra radeških papirničarjev in praznična melodija cerkvenih zvonov so nas popeljali v radostno podoživljanje Jezusovega vstajenja.

Velika noč je največji krščanski praznik, ki nam vedno znova prinaša veliko veselja. Procesija nam je ponudila edinstveno priložnost, da v družbi sožupljanov to spoznavamo, sprejemamo in doživljamo.

Klara Mlakar

Leto je naokrog in v naši župniji v postnem času zopet molimo križev pot ter premišljujemo o Jezusovem trpljenju. Velika opora nam je hoja za Gospodom od postaje do postaje, čeprav mogoče kdaj tudi samo v mislih in ob poslušanju oz. branju posameznih zgodb.

Vsak petek imamo molitev križevega pota zvečer pri sv. maši. Lepo je, da se po možnosti tega čim večkrat udeležimo. Ob nedeljah popoldan ob 15. uri pa imamo možnost prisluhniti oz. sodelovati pri križevem potu v župnijski cerkvi ali na podružnicah. Letos je izjema le 4. postna nedelja, ker je v tem času v Ljubljani škofovsko posvečenje novega pomožnega škofa msgr. dr. Franca Šuštarja. Nedeljske križeve pote pripravijo posamezne skupine, ki delujejo v župniji. Hvala Bogu jih je dovolj za vseh šest postnih nedelj. V župnijski cerkvi pripravijo križev pot člani ŽPS-a, na podružnicah pa ostale skupine. Prav je, da župljani vsaj enkrat na leto obiščemo podružnične cerkve, si jih ogledamo in obenem spoznamo posamezne skupine oz. njihove člane. Predvsem pa premišljujemo o Kristusu, ki je za nas trpel od Pilatove sodne palače do smrti na križu na Golgoti.

Letos so naši bodoči birmanci skupaj z g. župnikom Mirom zelo lepo pripravili križev pot v podružnični cerkvi sv. Treh kraljev na Brunku. Ostali prisotni verniki pa smo, tako kot vedno ob nedeljskih križevih potih, med posameznimi postajami prepevali.

S pobožnostjo križevega pota in zakramentom sv. spovedi se verniki tako lahko najlepše pripravimo  na praznovanje Kristusovega vstajenja – Velike noči.

Fotografije so iz cerkve sv. Treh kraljev na Brunku.

Regina Pinosa