V nedeljo, 16. novembra, smo v župnijski cerkvi v Radečah pri polenajsti sveti maši doživeli prav posebno slovesnost. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je krstil Petro Meh, ki je osmi otrok v družini Brigite in Vladimirja Meh.

To je bil verjetno prvi krst v naši župniji, ki ga je  opravil škof. Prej namreč družina Meh ni živela v Radečah.

V homiliji je škof Jamnik najprej pohvalil in se zahvalil zakoncema Meh za pogum in odločitev, da imata tako številčno družino. Poudaril je, da danes ni praznik samo za njihovo družino, ampak za vso župnijo, ki se mora skupaj z njimi veseliti novega življenja.  Ko pa se je dotaknil evangelija, ki je govoril o talentih, nas je nagovarjal, da bi znali biti srečni in zadovoljni s tistim, s čimer nas življenje bogati in ne bi vedno hrepeneli po nečem novem, kar ni nujno boljše. Jezus nas v tem evangeliju vabi, da tiste talente, znanja in sposobnosti, ki so  nam dani, negujemo in bogatimo v svoje dobro in dobro bližnjega.

Med obredom krsta male Petre je škof nazorno, preprosto in na simpatičen način pojasnjeval pomen posameznih delov zakramenta svetega krsta.

Ob koncu slovesnosti se je škof Jamnik zahvalil vsem, ki so sodelovali pri bogoslužju, pevskemu zboru za ubrano in lepo prepevanje, številnim ministrantom, ki so napolnili prezbiterij, predvsem pa našemu gospodu župniku Miru Berglju za vse, kar dela v župniji, da imamo tako živo občestvo.

V imenu župnije se je škofu za obisk, za opravljeno sveto mašo in podelitev zakramenta zahvalila tajnica ŽPS-ja  Mateja Kovač.

V imenu družine je zahvalne besede župniku Miru in škofu Antonu izrekla sestra krščenke Anamarija.

Vsi, ki smo se udeležili slovesnosti, smo doživeli res lep župnijski praznik. Družini Meh želimo vse dobro, obilo Božjega blagoslova in varstva  na vseh njihovih nadaljnjih življenjskih poteh.

Miran Prnaver

Na zahvalni dan, ki smo ga praznovali drugo nedeljo v novembru, je oltar v naši cerkvi zasijal v  okrasitvi s svežimi in predelanimi kmetijskimi pridelki. Ob pogledu nanje se nam je že sama po sebi porodila misel: Gospod, srčna hvala za vse. Za vse, kar mi daje narava in za vse ostalo, kar imam. Predvsem pa – hvala, da sem. Da še vedno živim. Da še zmorem delati in ustvarjati, čutiti, razumeti in doumeti. Prav lahko bi bilo tudi drugače.

V naši župniji je zahvana nedelja že vrsto let tudi nedelja zakoncev, ki v tekočem letu praznujejo okroglo obletnico sklenitve svoje zakonske zveze. Letos se nas je zbralo 24 parov, ki smo praznovali 5, 10, 15, 20, 25, 30, 40 ali 50 in več let skupnega življenja. Ob mogočnem donenju orgelske poročne koračnice smo se v mislih vračali nazaj, na že prehojeno skupno pot. Bogu in drug drugemu se lahko  iskreno zahvalimo za vse, kar nam je bilo na njej dano doživeti lepega. Ni prišlo samo od sebe in za marsikaj se je moral sozakonec potruditi. Je bilo tudi težko? Gotovo. Življenje ni enostavno nikoli, niti (ali predvsem) ne v dvoje. Tudi zato smo prišli. Za nadaljo skupno pot, ki nas, upamo, še čaka, smo prosili za Njegovo pomoč, Njegov blagoslov. Skupaj smo izgovarjali: “Hvaljen bodi, Gospod, ker si nama v srečnih in nesrečnih dnevih najinega življenja dobrotno stal ob strani. Pomagaj nama, da ohraniva medsebojno ljubezen, da bova dobra pričevalca zaveze, ki sva jo sklenila s Teboj.” Besede, ob katerih se ne da ostati ravnodušen.

Skupna praznovanja so vedno priložnost za medsebojno spoznavanje. Po sv. maši smo se zbrali v Domu sv. Petra na skupnem kosilu. In si rekli, da je sicer vsak par obhajal svojo obletnico na svoj dan v letu, a naše skupno slavje gotovo s seboj prinese prav posebno doživetje. Hvala zanj gospodu župniku, članom župnijsko pastoralnega sveta in ostalim, ki ste nam ga pripravili.

Mateja Kovač

Svetopisemski maraton z naslovom »Učite se od mene« je letos potekal od 12. do 19. oktobra. V Marijini kapeli poleg cerkve Sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani je branje Svetega pisma potekalo 24 ur na dan. Sodelovali so kristjani in ljudje, ki prihajajo iz različnih krščanskih cerkva, župnij, redovnih skupnosti, laiških gibanj in združenj.

Tudi pri letošnjem maratonu  smo imeli kot župnija Radeče v Ljubljani rezerviran termin, in sicer 14. oktobra od 16. do 18. ure. Božjo besedo (takrat se je brala Stara zaveza – Sodniki, Ruta in Prva Samuelova knjiga) smo prebirali štirje bralci.

Naslednjega dne, v sredo, 15. oktobra, pa smo imeli Mini svetopisemski maraton že drugo leto tudi v Radečah. Po večerni sveti maši  smo se zbrali v kapeli in brali odlomke iz evangelija po Mateju. Zbralo se nas je lepo število, nekateri smo brali, drugi so samo poslušali. Vsem pa nam je bila skupna misel, da je Božja beseda beseda Ljubezni. Ljubezen pa je življenje. In če smo zamudili ljubezen, smo zamudili življenje.

Branje in poslušanje Svetega pisma prinaša v naše življenje posebne milosti in duhovno bogastvo. Nagovori nas k razmišljanju in nas spodbuja, da se po njem tudi ravnamo.

Ob koncu našega mini svetopisemskega maratona nam je nekaj besed namenil  še naš gospod župnik Miro. Tako smo z branjem, poslušanjem in razmišljanjem bogatili sebe in druge. Pri tem smo se spomnili tudi na tiste, ki jih iz kakršnegakoli razloga ni bilo z nami.

Pravijo, da je Božja beseda neusahljivi vir žive vode. Pijmo jo!  Kajti Jezus je rekel »Vesolje in svet bosta minila, moje besede pa nikoli ne bodo izgubile veljave.« ( Evangelij po Luku 21,33).

Štefica Mlakar