Kontakt

Gospod župnik:
Miro Bergelj
Telefon: 051 232 778
zupnija.radece@rkc.si

Sveta maša

Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.

Uradne ure

Uradne ure v župnijski pisarni:
januar, februar, marec, november, december:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45

april, maj, junij, september, oktober: ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45

julij in avgust: po vsaki sveti maši

Kategorija: Bilo je …

Prvo sveto obhajilo 2015

Prvo sveto obhajilo 2015

Mesec maj je že sam po sebi poseben mesec. Narava zaživi v vsej svoji polnosti, otroci obiskujejo šmarnice, ozračje postane toplo in skozi stvarstvo nam Bog sporoča, da je vse ustvarjeno po njegovi modrosti in ljubezni.

31. maj je bil letos poseben dan, saj je prvo sveto obhajilo prejelo 27 prvoobhajancev. Lepo število za župnijo sv. Peter v Radečah. Otroci so v starosti 8 let dosegli določeno zrelost, tako v osebnem kakor tudi v krščanskem življenju, in napočil je čas, da prejmejo drugi zakrament; od katerega so odvisni vsi ostali zakramenti. Evharistija ima kot zakrament zakramentov posebno mesto. Neizčrpno bogastvo evharistije se izraža v različnih imenih. Je dejanje zahvale Bogu, Gospodova večerja –  obed, ki ga je Gospod imel s svojimi učenci na večer pred svojim trpljenjem. Prav tako pa je evharistija Sveta daritev, ki ponavzočuje edino  daritev Kristusa Odrešenika in vključuje tudi daritev Cerkve. Vse te stvari in še mnoge druge so prvoobhajanci spoznali skozi besede in dejanja domačega župnika Mira Berglja. Priprava je trajala skozi šolsko leto, najbolj pa je prišla do izraza prav v mesecu maju. Otroci so se pridno udeleževali šmarnic, poslušali zgodbe in božjo besedo, ki je bila posebej izbrana. Pri verouku so sodelovali, se učili in pripravili na »uvod v obhajilo« – sveto spoved. Čas je tekel zelo hitro in napočil je dan prvega obhajila.

Dan pričakovanja naših otrok in tudi nas staršev. Ura je odbila in zvonovi so zazvonili, začelo se je. Otroci so s sklenjenimi rokami stopali v sprevodu, vsak v svojem pričakovanju in z mislijo: »Danes bom prvič sprejel Jezusa v srce.«. Z obrazov jim je žarel nasmeh, ki je prehajal v resnost pred velikim dogodkom. Dečki in deklice so se razdelili, vsak na svojo stran, vsak s svojo nalogo pri sodelovanju pri sveti maši. Nekateri so pripravili prošnje, zopet drugi zahvale, vsak pa tisto, kar mu je ležalo na srcu. Maša je iz besednega bogoslužja prešla v del, ko se Jezus pod podobo kruha in vina daruje za nas. Pričakovanje je naraščalo in res, že je prvi prvoobhajanec prejel Jezusa v srce, sledil mu je drugi in tako naprej. Ko smo se starši sprehodili mimo njih, je bilo opaziti, da otroci »uživajo« v občutku, ki jih je prevzel. To je bila neka notranja mirnost, ki se je odražala tudi navzven. Ob koncu svete. maše smo se starši zahvalili domačemu župniku s simbolnim darilom, ki je plod dela naših rok, ki je zrasel v župniji in bo nadaljeval svoje pričevanje v pesku časa. Podarili smo mu drevo, kot simbol življenja. Naj bo v spomin na generacijo prvoobhajancev v letu 2015 in obrodi mnogoteren sad.

Po zaključku svete maše smo se zadržali še v Petrovem domu ob krajšem prigrizku in izmenjali nekaj besed ter vtisov ob prvem svetem obhajilu naših otrok.

Damjan Slatinek

OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA

OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA

V nedeljo, 12. aprila, smo se iz Radeč in Svibnega z avtobusom odpravili v starodavno mesto Škofja Loka, na ogled Škofjeloškega pasijona. Nekateri med nami so si to uprizoritev  že ogledali pred leti, večina pa nas jo je videla prvič. Vse je bilo na naši strani: rezervirali smo si dovolj časa, pot je bila prijetna in vreme je bilo za ogled na prostem ravno pravšnje.

Škofjeloški pasijon, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in sodi med najžlahtnejšo kulturno dediščino slovenskega naroda, je delo loškega kapucina Lovrenca Marušiča. Uprizoritev je na prostem, na štirih prizoriščih v mestu, njen način pa nadvse izviren. Dvajset prizorov zgodbe se pred gledalci kot premica v času na ramenih nosačev prinese na prenosnih odrih, pripelje na vozovih, ali pa nastopajoči pridejo sami oziroma prijezdijo na konjih. Vsak prizor odigrajo drugi igralci. Predstavljeno je Kristusovo trpljenje, torej dogajanje od cvetne nedelje do velikega petka. Posebnost uprizoritve pa je povezava med staro in novo zavezo, ko dramsko strukturo dopolnjujejo prizori mrtvaškega plesa, paradiža in pekla ter predstavitve nekaterih cehov, zaradi katerih je besedilo unikatno in še posebej  zanimivo.

Naslednja uprizoritev bo čez šest let, leta 2021, ko bo tudi 300-letnica nastanka pasijona. Morda si ga takrat ogledamo ponovno. Bilo bi vredno!

Mateja Kovač

Velikonočna procesija

Velikonočna procesija

Velikonočni čas ponuja veliko priložnosti za razmišljanje o življenju, o naših vrlinah in napakah, o naših medsebojnih odnosih. V ta namen je v tem času mnogo lepih obredov, ki nam pomagajo k boljšemu življenju in k doživljanju veselja ob spominu na vstajenje našega Odrešenika.

Letos smo v naši župniji po daljšem času, ko to zaradi slabega vremena ni bilo mogoče, imeli tudi vstajenjsko procesijo. V nedeljskem prazničnem jutru smo se še pred prvo sv. mašo zvrstili v lepo, dolgo in pestro velikonočno procesijo. Iz župnijske cerkve smo zavili na Starograjsko ulico, se obrnili na ulico ob Savi in se mimo župnijskega vrta, mestnega trga in Plečnikovega spomenika vračali v cerkev. Ker je z nami hodil Gospod, je bilo to posebno doživetje. Ubrano petje domačega župnijskega zbora, igranje Pihalnega orkestra radeških papirničarjev in praznična melodija cerkvenih zvonov so nas popeljali v radostno podoživljanje Jezusovega vstajenja.

Velika noč je največji krščanski praznik, ki nam vedno znova prinaša veliko veselja. Procesija nam je ponudila edinstveno priložnost, da v družbi sožupljanov to spoznavamo, sprejemamo in doživljamo.

Klara Mlakar