Jaslice v župnijski cerkvi v Radečah
Po štirih letih premora smo v letošnjem božičnem času znova postavili v jaslice figure kartuzijana patra Wolfganga Koglerja, ki s svojo duhovno noto vedno znova navdušijo in nam približajo skrivnost evangelija. Da so jaslice tako velike in mogočne, smo si nekaj kipcev izposodili v župniji Boštanj, vse majhne ovčke pa nam je posodila Katarina Silan iz Ljubljane.
Sveta družina je našla svoj dom v starem, razmajanem, s slamo kritem hlevu, ki simbolno prikaže, da Jezusovo rojstvo (nova zaveza) vse prenavlja in ustvarja novo skupnost, novo kulturo in nove odnose.
Pred hlevom na levi strani je obzidje in v njem so odprta vrata, ki nas spominjajo na sveto leto, ki smo ga prav na sveti večer začeli obhajati. Do „svetoletnih“ vrat so od vsepovsod speljane peščene poti in ceste, na križiščih le-teh pa so postavljeni smerokazi z napisom Romarji upanja. Na poti je tudi podrto drevo, ki predstavlja vse naše težave in nas opominja, da se je treba na romanju večkrat potruditi, da pridemo do cilja, do Jezusa v jasli položenega.
Žuboreči potok je simbol krstne vode, s katero smo zaznamovani za dan odrešenja. Mlinsko kolo pa nam oznanja, da mora pšenično zrno umreti, da iz njega lahko nastane kruh, Jezusovo telo v evharistiji. Ravno tako se mora grozdje na trti prepustiti preši, da iz njega stisne opojno vino, Jezusovo kri nove in večne zaveze.
Ko postavljamo župnijske jaslice, imamo pred očmi predvsem sporočilo evangelija, ki ga želimo na otipljiv način približati vsakomur, ki se zazre v skrivnost rojstva Jezusa Kristusa. Ta je prišel na svet, da bi nas odrešil vseh spon napuha, požrešnosti, sovraštva, samoljubja, skratka greha, ki uničuje, podira odnose in zastruplja človeštvo in stvarstvo. Prišel nam je povedat, da smo ljubljeni božji otroci in dediči večnega življenja. In nenazadnje, prišel je, da nam podari mir in želi, da ta Njegov mir širimo in ponesemo do skrajnih meja sveta.
Besedilo: Drago Kozinc
Foto: Miran Prnaver
