VELIKI ČETRTEK 

Na veliki četrtek smo se verniki zbrali pri večerni sveti maši. Tako smo skupaj stopili v čas Velikonočnega tridnevja, da bi skupaj praznovali skrivnost Velike noči, ki se razodeva v postavitvi zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja ter v Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju. Na veliki četrtek se tako verniki spominjamo Jezusove zadnje večerje z učenci. Kot je rekel g. župnik Miro, se spominjamo postavitve evharistije – torej prve svete maše. V ta namen so bili pri maši deležni posebne pozornosti letošnji prvoobhajanci in njihovi starši. Župnik jih je blagoslovil in jim podelil kruh kot simbol priprave na prvo sveto obhajilo.  

Pri sveti maši pa so bili prisotni tudi dvanajsteri apostoli. Kakor je Jezus z dvanajsterimi obhajal zadnjo večerjo, po večerji pa jim je z umivanjem nog izkazal ljubezen do konca, tako je tudi župnik umil noge dvanajsterim možem iz naše župnije. Po sveti maši pa smo se zbrali ob Božjem grobu, kjer je potekala kratka molitev. Po molitvi pa so bili dvanajsteri možje povabljeni na pogostitev v Petrov dom.

VELIKI PETEK

Dan spomina Kristusovega trpljenja in smrti. V ta namen smo se verniki zbrali pri večernem obredu, kjer smo z branjem pasijona in čaščenjem križa v zbranosti, ponižnosti in molitvi počastili Križanega.  

VELIKA SOBOTA

Veliko soboto smo začeli z blagoslovom Velikonočnega ognja, katerega so farani ponesli v domače kraje. Kot je v navadi, pa je čez celotni dan potekal blagoslov jedi na različnih krajih naše župnije. Zvečer smo se verniki zbrali pri slovesni vigiliji, s katero smo že začeli s praznovanjem Kristusove zmage nad smrtjo. S hvalnico Luči, branjem svetopisemskih odlomkov in petjem aleluje smo tako slovesno vstopili v Velikonočni čas.

VELIKA NOČ

Z jutranjo vstajenjsko procesijo smo slovesno, ob nošenju bander, igranju pihalnega orkestra in pritrkavanju zvonov ponesli Vstalega Kristusa skozi naše mesto. Nato pa je sledila slovesna sveta maša, kjer smo, kot skupnost, uresničevali Gospodove besede: »To delajte v moj spomin.«

Besedilo in foto: Matevž Kozinc

»Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! (Mt 21,9)

Na čudovito nedeljsko dopoldne smo se radeški verniki zbrali v zelo lepem številu, da bi skupaj obhajali praznovanje cvetne nedelje. Kakor je množica pred dva tisoč leti sprejela Jezusa v Jeruzalem, smo tudi mi, simbolično z cvetjem in butaricami odpirali srca, v katera vstopa Gospod. Samo bogoslužje je popestrilo petje, kot tudi branje Kristusovega pasijona. Ob koncu maše pa je pri deseti maši Radečah in v Vrhovem potekalo tradicionalno tekmovanje v izdelavi butaric. Ob tem lahko čestitamo vsem otrokom, ki so naredili zelo čudovite butarice.

Besedilo in foto: Matevž Kozinc

Na večer kulturnega praznika, 8. februarja, se nas je skupina krajanov zbrala v enem od radeških gostišč na branju Prešernovih pesmi. Ne, to ni bila nikakršna proslava, ker te smo se udeležili že v večeru prej, to je bilo preprosto druženje ob branju pesmi. Ideja je prišla bolj kot ne spontano tudi na sejo Župnijskega pastoralnega sveta in člani smo jo hitro sprejeli. Rezervirali smo prostor in ugibali, če nas bo prišlo pet, morda deset, morda celo več?

Povabili smo župljane in krajane in dobrega odziva smo bili veseli. Naročili smo čaj, na mizi je bilo nekaj peciva in to je bilo za dobro vzdušje dovolj. Preprosto. Ker je besedilo naše himne Prešernovo, smo začeli z njo, lepo je bilo slišati trio naših deklet. Nadaljevali smo z uvodnimi besedami in prepletom najbolj znanih Prešernovih pesmi, sledilo je skupno branje Vrbe, potem pa »prosto po Prešernu«. Bral je, kdor je želel; kdor ne, je poslušal. Večina prebranega je bila dobro poznana prav vsem, a vmes se je našla tudi kakšna manj znana pesem, ob kateri smo se bolj zamislili. Bil je lep kulturni večer in veljalo bi ga še kdaj ponoviti. 

Besedilo: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver