Začetek novega cerkvenega leta je že tradicionalno čas, ki ga začenjamo s pripravo adventnih venčkov. Tako smo se v soboto pred prvo adventno nedeljo tudi letos srečali na delavnici v naših župnijskih prostorih. Dobrodošel je bil vsak, še posebej pa smo bili veseli veroučencev, ki s svojo ustvarjalnostjo vedno polepšajo naše druženje. Letos se nas je zbralo deset, kar je manj kot prejšnja leta, a z veseljem verjamemo, da so mnogi nekdanji udeleženci postali že pravi mojstri in venčke izdelujejo doma.

Člani Župnijskega pastoralnega sveta smo pripravili zelenje, prostor in vse potrebno za delo. Ob skodelici čaja in sladkem prigrizku je vzdušje hitro postajalo domače. Medtem ko smo rezali vejice, držali obode, zategovali žičke, lepili okraske in nameščali svečke, je tekla prijetna in sproščena beseda. Nastajali so lepi adventni venčki, mlajši del udeleženk pa je izdelal tudi velikega, župnijskega, ki ga v cerkvi vsako leto postavimo na častno mesto ob oltarni mizi. Na prvo adventno nedeljo je bil – tako kot vsi ostali venčki, razporejeni pred oltarjem – tudi ta blagoslovljen.

Prva svečka. Nato druga, tretja in četrta – vsaka močnejša, vsaka svetlejša. Naj ta igra svetlobe v naših domovih in srcih oznanja, da prihaja Luč, ki jo nič in nihče ne more premagati.

Besedilo in foto: Mateja Kovač

Na zahvalno nedeljo je v župnijski cerkvi sv. Petra v Radečah hkrati potekalo bogoslužje, preko katerega se spomnimo vseh darov, ki so nam bili skozi leto dani v obliki pridelkov, dobre letine in tudi uspehov, ki smo jih uspeli doseči v zasebnem, poklicnem ali katerem drugem področju, obenem pa je to že ustaljeni konec tedna, ki je priložnost, da se mož pred Bogom zahvali za ženo, žena Bogu za moža, oba skupaj pa za ohranjen zakon – kljub temu, da v dvoje še zdaleč ni vedno samo lepo in enostavno, saj se tudi v zakonu posamezni pari soočajo z različnimi preizkušnjami.

Da je bil že uvodoma dan slavnosten, je nakazala poročna koračnica, ki je zadonela med zidovi domače cerkve, medtem ko so zakonski jubilanti prihajali v sprevodu v cerkev in se posedli v prve vrste pred oltarjem. Tudi naprsni šopki, ki so krasili pare, so dnevu pridali slovesen pridih, kot kanček spomina na dan, ko je posamezen par prvič stopal proti oltarju, v pričakovanju prejema zakramenta svetega zakona.

“V današnjem času pogosto, ko poslušamo in gledamo dnevno-informativne oddaje, in vidimo, slišimo, kaj se dogaja po svetu, marsikdo sam pri sebi reče ‘Bogu hvala’,” je na blagostanje, ki ga povečini vendarle uživamo, opomnil radeški župnik Miro Bergelj, ter dodal, da je to priložnost, ko lahko uvidimo, da nam je v življenju veliko dano in da živimo v tem času, v tem kraju. Bogoslužje so tako spremljale misli, ki so pripeljale do zavedanja, da nam je pravzaprav lepo in da imamo vsakodnevno ničkoliko razlogov, da izkažemo in izrazimo hvaležnost, ki jo čutimo v sebi.

Štirje pari so v sklopu zahvalne nedelje praznovali 60 let skupnega zakonskega življenja, trije se letos veselijo zlate poroke (50 let) in en par srebrne (25 let). Župnik Miro Bergelj je poudaril, da je praznovanje biserne poroke neke vrste rekord, saj, kar se spomni, tako veliko parov s tako visoko obletnico še ni bilo navzočih pri tem svojevrstnem praznovanju. Dejal je, da je prav, da se tako tudi na simboličen način, pred Bogom, pred katerim je posamezen par pred leti obljubil zvestobo, podporo in spremljanje  drugega v dobrem in v slabem, v zdravju in bolezni, izkaže zahvala za vso skupno prehojeno pot, pa tudi, da nam pomaga vztrajati, iti naprej, v smer, kakršno načrtujemo. “Na današnji dan pa ne smemo pozabiti niti na vse samske ljudi, katerim morda ni bilo dano najti sopotnika/sopotnice ali pa so se sami odločili za samsko življenje, ne pozabimo na ovdovele in tudi na tiste, ki se šele pripravljajo na poroko – ta dan je bodočim zakonskim parom lahko spodbuda, da se lahko veselijo bodočega skupnega življenja,” je nizal misli, v katerih se je lahko našel prav vsak navzoči pri bogoslužju na preteklo, zahvalno nedeljo.

Prostor pred oltarjem so krasili pridelki, katere so prinesli župljani, v znak, kako so nam bili dokaj ugodno vreme tekom leta, lastno trdo delo in Božja pomoč v korist, da je jesenski čas, v katerem smo, poln dobrot, ki so zrasle na poljih, njivah, vrtovih, v sadovnjakih in vinogradih – in da se ob tem lahko zahvalimo Bogu, da smo pri močeh, da obdelujemo površine, na katerih te dobrote zrastejo, in da lahko poskrbimo za ustrezno spravilo, da se teh darov lahko veselimo skozi nadaljnje, prihodnje mesece.

Bogoslužje so spremljale pesmi, ki so jih prepevali pevci in pevke na koru, berili pa sta brala aktivna župljana, letos tudi jubilanta – Danica in Miran Prnaver. Po zaključenem bogoslužju so se zakonski jubilanti še podružili v Domu sv. Petra, kjer ni manjkalo molitve kot zahvala za nazaj in priporočilo za naprej, klepeta v znamenju izmenjave različnih življenjskih izkušenj in preizkušenj, pred katere so bili ali so postavljeni, sodelavci in sodelavke radeške župnije pa so poskrbeli, da so bile mize obložene z domačim pecivom, dobro kapljico in tudi kosilom, ki so ga tega dne zakonski jubilanti imeli v družbi ostalih parov, ki letos praznujejo. 

Besedilo: Doroteja Jazbec

Foto: Doroteja Jazbec in Miran Prnaver