V četrtek, 8. januarja, smo prostovoljci naše Karitas tradicionalno obiskali občane Občine Radeče (to so obenem župljani župnij Svibno in Radeče) v Trubarjevem domu upokojencev v Loki. Vedno so ti obiski planirani v začetku leta, ko se nekako življenje bolj umiri. V decembrskem času je vseh  prireditev in srečanj več in tudi po praznikih  lahko izmenjamo izkušnje, kako smo le-te preživeli. Od zadnjega obiska pred letom dni je kar nekaj novih stanovalcev doma. Trenutno je v domu 35 naših občanov.

Komur je to dopuščalo zdravje, so se zbrali v skupni dvorani, kjer je najprej  gospod  župnik župnije Svibno Janez Jasenc pozdravil vse prisotne, jim zaželel vse dobro v letošnjem letu. Obenem je opravičil odsotnost radeškega župnika in predsednika Karitas Mira Berglja. V nadaljevanju je povprašal, kako je potekalo praznovanje v domu. Vsem stanovalcem doma je zaželel, da bi se dobro vključili v življenje v domu, saj je sedaj dom njihovo novo bivališče in sostanovalci njihova nova skupnost. Zahvalil se je tudi vsem zaposlenim za vse, kar postorijo za dobro počutje stanovalcev.

Da pa je bilo tudi malo bolj veselo in živahno, sta poskrbela mlada glasbenika Izidor Lazar s harmoniko in njegova sestrica Marjetka s flavto.

Na koncu uradnega dela je na kratko predstavil delo Karitas njen tajnik Miran Prnaver. Poudaril je, da je kljub standardu, ki ga imamo v naši državi, še vedno preveč ljudi, ki živijo v pomanjkanju in stiski. In ti so deležni Karitasove pomoči. Kljub tegobam in boleznim, ki jih prinaša starost, je vsem zaželel, da bi znali najti tiste stvari, ki so dobre v življenju in nikakor niso samoumevne. Če bomo tako gledali na življenje, bomo laže premagovali stiske, ki nas doletijo.

Na koncu srečanja so prostovoljci Karitas vsem prisotnim razdelili priložnostna darila.  Letos se je v dvorani zbrala velika večina tistih naših občanov, ki bivajo v domu.

Sedem stanovalcev, ki zaradi bolezni niso bili z nami v dvorani, smo nato obiskali po njihovih sobah.  

Vsakoletno srečanje je lepa priložnost, da se pogovorimo, stisnemo roko in voščimo našim nekdanjim sosedom, znancem, prijateljem, ki zaradi različnih okoliščin niso več v domačem okolju. Obenem pa smo se ob njihovih stiskah in tegobah morda vsaj za nekaj časa zavedali, kako so lahko vse stvari v življenju minljive in nepredvidljive. In kako smo lahko vsi hvaležni za vsakodnevne pozornosti, pogovore, srečanja, za zdravje, za mir, ki se nam zdijo samoumevni.  

Iskrena hvala osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, posebno socialnima delavkama gospema Mojci in Mateji, za vso pomoč in skrb pri organizaciji obiska.

Besedilo: Miran Prnaver

Foto: Mateja Strniša