Na letošnji božič so v radeški župnijski cerkvi dobile dom nove jaslice rezbarja Romea Volka iz Ilirske Bistrice. Že kar nekaj časa je zorela misel župnika Mira Berglja, da Koglerjeve figure, ki smo jih postavljali že preko pol stoletja, zamenjajo nove, ki bodo odražale ustvarjalni duh sodobnega časa in bodo s svojo izvirnostjo nagovarjale tihe in pozorne opazovalce Jezusovega rojstva.

Romeo, ki je znan tudi po tem, da je s svojimi jaslicami pred tremi leti predstavljal Slovenijo na razstavi Jaslic v Vatikanu, se je dela lotil premišljeno in na podlagi etnoloških posebnosti naše dežele ter umetniške svobode.

Rojstvo božjega Sina je postavil v slovensko okolje, čeprav sta Marija in Jožef odeta v oblačila, ki se pri nas niso uporabljala. S tem je poudaril svetost obeh likov. Jezušček je majhen, kot se za novorojenčka spodobi, in povit tako, kot so pred petdeset in več leti matere povijale svoje otroke. Angeli so veličastni, izžarevajo mir in božjo prisotnost. Štalica je stara, razmajana in slovenska, v ozadju skrivnostno svetleča, kot podzemlje kraškega sveta. Skozi razpadajoče skodle pa se vije rdeča vrtnica, ki je znamenje nedoumljive ljubezni Boga, obenem pa nakazuje daritev Sina na križu za vse nas. Na prečnem tramu štalice sedita dva golobčka, ki nakazujeta Jezusovo darovanje v templju  štirideset dni po njegovem rojstvu. Osliček je iz slovenske Istre, kravica pa naše avtohtone pasme cikasto govedo. Romeo je izrezljal tudi dva kraška ovčarja, ki skupaj z ovcami in kozami dopolnjujeta podobo domačega prostora. Pastirji s širokimi klobuki in odeti v tradicionalna oblačila govorijo o življenju na Veliki planini, ki je postavljena pod mogočne skalne vršace. Zanimivost jaslic je tudi žena – Radečanka, v slovesni obleki, ki je narejena na podlagi slike Radeč izpred več kot sto let.

Jaslice Romea Volka govorijo o času, ki je minil in o njem večinoma ne vemo prav veliko. Govorijo o ljudeh, ki so trdno povezani s stvarstvom in Stvarnikom in se radostijo življenja, kljub revščini, ki jih je pestila. Govorijo o veri v odrešenika in nam na simbolni način kažejo pot k njemu. Svetloba, ki ožarja hlevček in v njem prisotne, je znamenje Jezusove svetlobe, kajti sam o sebi pravi: »Jaz sem luč«. Naj ta luč razsvetli vsakogar, ki si bo v tihoti ogledal skrivnost Jezusovega učlovečenja in sklenil roke v molitvi …   

Besedilo: Drago Kozinc

Foto: Miran Prnaver

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Že vse od leta 1994 se preko Misijonskega središča Slovenije obuja star običaj koledovanja, ki pa v praksi pomeni, da otroci in mladi kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov. Obenem  zbirajo sredstva za več projektov naših misijonarjev po svetu. Letos so se sredstva zbirala za gradnjo dodatnih  učilnic, sanitarnih prostorov, gradnjo novih hiš in osnovne šole pa tudi za obnovo cerkve. Pomoč bo tako šla med drugim na Madagaskar, v Etiopijo, Albanijo, Mozambik, Senegal, Turčijo …    

Geslo letošnje trikraljevske akcije je bilo: »Naše veselje za srečo drugih.«

V župniji Radeče so se župljani letos razveselili obiska kolednikov 26. decembra popoldan. Obiskali so približno 30 domov  širom naše župnije. Letos je bila zaradi znanih razmer  na terenu le ena skupina kolednikov.  Zbrali so dobrih 700 evrov pomoči, skupaj s tistim, kar se je nabralo še v župnijski cerkvi v ta namen, je bilo tako iz naše župnije poslanih 867 evrov pomoči.

Potem ko lani zaradi ukrepov ni bilo mogoče organizirati koledovanja, smo letos lahko veseli, da je ta  lepi staroslovenski ter predvsem humanitarni običaj v času Božičnih praznikov zopet zaživel.   

Besedilo in foto: Miran Prnaver