Trinajstega maja 2017 smo v Katoliški Cerkvi praznovali 100. obletnico prikazovanja Fatimske Marije v Fatimi na Portugalskem. Na omenjenem kraju se je Marija prikazala Jacinti, Frančišku in Luciji 13. maja 1917 in nato vsak mesec do 13. oktobra istega leta (razen avgusta, ko so bili otroci v zaporu).

V svojih prikazovanjih jim je naročila mnogo stvari in jim v tretjem prikazovanju med drugim zaupala sporočilo, ki je kasneje postalo znano kot “Fatimska skrivnost”. Pri prvem prikazovanju je Marija naročila pastirčkom, naj odslej pobožno molijo rožni venec in naj se Bogu darujejo s tem, da mu bodo radi prinašali žrtve in sprejemali vse trpljenje v spravo za številne grehe, s katerimi ljudje žalijo Boga. V drugem prikazovanju je Marija napovedala svetovno vojno, zmago njenega brezmadežnega Srca in spreobrnjenje Rusije. V tretji Fatimski skrivnosti opisuje moža v belem, ki prestane mučeništvo, skupaj s kristjani na vrhu gore. To skrivnost pripisujemo atentatu na Svetega Janeza Pavla 2. meseca maja 1981.

V začetku maja letos je pri sveti maši na Rakovniku v Ljubljani nadškof Stanislav Zore blagoslovil Marijine kipe za dekanije ljubljanske nadškofije ter koprske, celjske in novomeške škofije. Vsaka dekanija je oziroma bo tako prejela kipe Fatimske Marije v kapelici. Ti Marijini kipi bodo od 13. maja do 13. oktobra potovali po župnijah in posameznih družinah. Namen ˝romanja˝ Marije po družinah je obuditev družinske molitve, h kateri lahko povabimo tudi sorodnike in sosede.

V naši župniji je kip Fatimske Marije potoval od 1. 8. do 13. 8. 2017. Naše družine so se lahko v ta namen priporočile molitvi rožnega venca, katerega je Marija priporočala, samo oblikovanje molitve na domu pa je prepuščeno iznajdljivosti in željam posameznih družin.

Besedilo: Luka Gorenjec

Foto: Miran Prnaver

V veliko veselje in ponos nam je bilo, da je bil ob letošnjem prazniku slovenskega dneva državnosti naš zbor povabljen na gostovanje v Bruselj. Po večtedenskih pripravah pod vodstvom zborovodkinje Jacinte smo se v četrtek, 22. junija, skupaj z nekaterimi člani našega društva, družinskimi člani in prijatelji odpravili na petdnevno pot. S seboj smo poleg glasbenih inštrumentov, kovčkov in malice vzeli obilo dobre volje, pred odhodom pa nam je na avtobusu zaželel srečno pot tudi naš župan Tomaž Režun.

Za obisk in nastop smo bili dogovorjeni na štirih lokacijah: v Evropskem parlamentu, Veleposlaništvu Republike Slovenije, Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju in pred Manneken Pis, ki je eno izmed največjih mestnih znamenitosti. Na prvih dveh lokacijah, kamor smo odhiteli že takoj po prihodu v Bruselj, smo si z zanimanjem ogledali prostore in prisluhnili predstavitvam njihovega dela, nato pa se postavili v zborovske vrste in odpeli krajši program. Zvečer so nas toplo sprejeli v Slovenskem pastoralnem centru, našem osrednjem gostitelju. Dr. Zvone Štrubelj, slovenski župnik v Beneluksu, nam je predstavil pomen in delo te župnije. Sestavlja jo pet skupnosti v Belgiji, dve na Nizozemskem in ena v Luksemburgu. V center smo se vrnili v nedeljo, ko smo peli pri sv. maši, in po njej izvedli naš osrednji nastop. Prvi dan so nas pogostili z večerjo, v nedeljo pa smo se pridružili povabljenim zdomcem in sosedom na pikniku.

Nastop posebnega pomena je bil pred znamenitim kipom Manneken Pis, to je »dečkom, ki lula«. Ko smo pred njim zastopali Slovenijo, smo to še posebej občutili kot veliko čast, a tudi odgovornost. Kip dečka je bil za to priložnost oblečen v slovensko narodno nošo, s pravim gorenjskim nageljnom za klobukom. Občinstvo z ulice in ostale zbrane sta najprej pozdravila in nagovorila predstavnika mesta Bruselj in Slovenskega veleposlaništva, mi pa smo svoj nastop ponovno ponosno pričeli s slovensko himno.

Gostovanje smo izkoristili tudi za oglede. Pod odličnim vodstvom gospoda Stanija Revinška, predsednika Slovenskega kulturnega društva v Bruslju, smo se odpravili v okoli 100 km oddaljeni Brugge. Bili smo na peščeni obali Severnega morja in nekateri smo se kljub neprijaznemu vremenu sezuli, zavihali hlačnice in zabredli v vodo. Mesto je zaradi lepo ohranjenega srednjeveškega jedra ter številnih kanalov in mostov eno izmed glavnih turističnih znamenitosti Belgije. Bili smo v baziliki in videli relikvijo Jezusove krvi, ki so jo v 12. stoletju prinesli iz Svete dežele. Z ladjico smo se peljali po plovnih kanalih, kar je bilo posebno doživetje. Seveda pa smo prosti čas izkoristili tudi za ogled belgijskega glavnega mesta, ki se razprostira na devetih gričih in ima preko milijon in pol prebivalcev. Zapeljali smo se v njegovo predmestje, do znamenitega Atomiuma, skulpture iz devetih krogel. Med ogledi smo se večkrat ustavili in ubrano zapeli slovensko pesem; med drugim na slavnem, s turisti polnem in izjemno akustičnem Grande Place, pa tudi sredi presenečenih domačinov na mestnem avtobusu. In povsod so se ljudje v hipu obrnili k nam, nas obkrožili, fotografirali, snemali. Spraševali, od kod smo. In v katerem jeziku pojemo :o)

Pred leti smo v zboru sklenili, da bomo obiskali vse sosednje države, nato pa krog gostovanja širili. Potem ko smo že peli v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, se nam je zastavljeno lepo uresničilo. Ob tem se iskreno zahvaljujemo številnim sponzorjem, vsem našim gostiteljem v Bruslju, še posebej dr. Zvonetu Štrublju, pa tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da smo Slovenijo dostojno in uspešno zastopali. In se pri tem imeli nadvse lepo.

Besedilo: Mateja Kovač

Fotografije: B. Tavčar, P. Mlakar in M. Kovač

Letos je bilo farno žegnanje prav na dan največjega državnega praznika dneva državnosti, ko naša Slovenija praznuje svoj 26. rojstni dan.

Slovesno sveto mašo je vodil naš gospod župnik Miro Bergelj, praznovanje pa je obogatilo ubrano prepevanje Župnijskega pevskega zbora z Izlak.

V pridigi je gospod župnik orisal delovanje našega farnega zavetnika, prvaka apostolov in prvega papeža svetega Petra. Njegov delovanje in časi so bili seveda povsem drugačni, kot so današnji. Pa vendar se lahko od njega tudi danes marsičesa naučimo.

V prošnjah za vse potrebe so sodelovali predstavniki skupin, ki delujejo v župniji (ministranti, Karitas, zakonska skupina, biblična skupina …), in prošnje namenili področjem, na katerih delujejo.

Darovanje je bilo namenjeno zbiranju sredstev za obnovo orgel. Sicer pa je bil v preteklih tednih tudi delno obnovljen in zaščiten glavni oltar z vsemi kipi, ki jih ima. Vsi ti prepotrebni projekti so v luči priprave na naslednje farno žegnanje, ko bomo imeli zunanjo slovesnost obhajanja častitljivega jubileja – 400. letnice prve omembe župnije Radeče davnega leta 1618.

Po koncu svete maše so veroučna spričevala prejeli vsi letošnji veroučenci, ki začenjajo poletne počitnice.

Župnijska Karitas je po sveti maši pripravila dobrodelni srečelov. Na voljo je bilo preko 300 srečk in prav toliko dobitkov, ki so vsi presegli vrednost cene srečke. Z zbranimi sredstvi bo Župnijska Karitas pomagala pomoči najbolj potrebnim v našem okolju. S tem srečelovom je župnija lepo vključila tretjo komponento svoje dejavnosti (poleg bogoslužja in oznanjevanja) – karitativnost.

Po vseh »uradnih« zadevah smo se pri župnijskem domu svetega Petra še kar nekaj časa zadržali ob dobrotah, ki so jih pripravile pridne in prizadevne gospodinje. Za veselo vzdušje pa sta poskrbela mlada harmonikarja Florjan in Matija.

Besedilo in foto: Miran Prnaver