Tudi letos smo v naši župniji v postnem času molili križev pot ob petkih in nedeljah.

S tem smo se podali na prav posebno pot – na pot premišljevanja o Jezusovem trpljenju.  S seboj smo nosili vso »težo« našega vsakdanjega življenja, ki je prepleteno z različnimi stiskami.  Ob križevem potu  smo se spominjali  poti  Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko so mrtvega Jezusa položili v grob.

Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusu iz mesta proti Golgoti. Po poti so molili in se spominjali posameznih prizorov.  V Evropi se je molitev križevega  pota razširila ob pobožnosti  svetega Frančiška Asiškega  v 13. stoletju.

Hvala Bogu, smo pobožnost križevega pota v radeški župniji lepo sprejeli.  Na prvo postno nedeljo ga molimo v farni cerkvi, prav tako tudi ob petkih.  Vse ostale postne nedelje pa posamezne skupine, ki delujejo v župniji, pripravijo molitev križevega pota v podružničnih cerkvah. Tako imamo možnost, vsaj enkrat na leto, obiskati naše podružnice, ki so vse v lepem naravnem okolju. Ob tem lahko razmišljamo o križih svojega življenja, o naših bližnjih, ki niso mogli z nami, o tistih, ki niso hoteli z nami, predvsem pa o tistih, ki so nekoč tu hodili in jih ni več med nami. Prav je, da smo v molitvi povezani  z vsemi, ki nas potrebujejo, pa tudi s tistimi, ki so svoj križ življenja nosili pred nami.

Naj nas vse vodi svetloba praznega groba in nam kaže pravo pot.

Besedilo: Regina Pinosa

Foto : Miran Prnaver

V sredo, 3. februarja letošnjega leta, je v prostorih Doma svetega Petra v Radečah potekal Občni zbor Župnijske Karitas Radeče. Občni zbor je vodil predsednik ŽK Radeče gospod župnik Miro Bergelj. Udeležila sta se ga tudi povabljena gosta: župan občine Radeče Tomaž Režun in predstavnica ŽPS Svibno Sonja Kmetič.

Po uvodnem pozdravu in duhovnem uvodu je sledil sprejem dnevnega reda.

Poročilo o delu v preteklem letu je podal tajnik ŽK Miran Prnaver. Leto 2015 je bilo za ŽK Radeče aktivno in pestro. Število prosilcev se v letu 2015 ni bistveno spremenilo, glede na prejšnje leto. Nekaj prosilcev se je zahvalilo za pomoč, na vrata pa so potrkali tudi novi, ki smo jim priskočili na pomoč.  V prvi polovici leta smo prejeli več pošiljk hrane iz sredstev Evropske unije in blagovnih rezerv (v skupni teži 8800 kg). Preko celega leta smo  prejeli še sedem pošiljk  zelo raznovrstne hrane v obliki tako imenovanih paketov (v skupni teži 6300 kg), ki so jih prosilci na osnovi vlog in potrdil o premoženjskem stanju prejemali v enakomernih časovnih presledkih. Povečalo se je tudi število prosilcev, ki so potrebovali pomoč pri plačilu položnic. Hrano, potrebščine in ozimnico smo kupovali tudi iz lastnih sredstev. Med drugim smo obiskali tudi naše župljane in občane v domu upokojencev v Loki. Uspešno so naši prosilci prejeli pomoč tudi pri nabavi kurjave, šolskih potrebščin in preživljanju počitnic na morju. Vse te razpise je organizirala Škofijska Karitas Ljubljana.

Uspešno smo izvedli srečolov ob farnem žegnanju tako v Radečah kot v Svibnem. V preteklem letu so prostovoljke in prostovoljci radeške Karitas opravili 1665 ur prostovoljnega dela. Vse skupaj je bilo v letu 2015 razdeljene hrane v teži približno 21350 kg, podarjene pomoči (plačilo položnic, šolske potrebščine, kurjava, počitnice) pa v višini 5300,00 evrov. Podrobnejše poročilo o delu v letu 2015 je na spletni strani župnije Radeče ( http://zupnija-radece.rkc.si/?page_id=1172 ). Sledilo je še finančno poročilo, ki ga je podal blagajnik ŽK Drago Kozinc. Po razpravi sta bili obe poročili sprejeti.

V nadaljevanju je tajnik  predstavil načrt dela za letošnje leto. V letu 2016 bomo nadaljevali z aktivnostmi in dogodki, ki so že utečeni iz preteklih let, poskušalo pa se bo tudi z nekaterimi novimi pomagati vsem, ki so potrebni tako materialne kot tudi duševne in duhovne pomoči. Načrt dela so prisotni člani po razpravi soglasno potrdili.

Občni zbor je pozdravil tudi župan Občine Radeče g. Tomaž Režun. Zahvalil se je za vse dobro postorjeno. Župan je poudaril, da poteka med občino in Karitasom dobro sodelovanje, želi pa si, da bi bilo potrebno čim manj materialne pomoči, čeprav se zaveda, da verjetno nikoli povsem brez nje ne bo na žalost šlo.

Na koncu se je tudi predsednik ŽK Radeče Miro Bergelj zahvalil za vsa storjena dobra dela, za dobro sodelovanje in si tega zaželel tudi v prihodnje.  Posebne pisne zahvale pa je podelil tistim, ki so s tem občnim zborom  končali delo pri radeškem Karitasu. Priznanja so prejeli Regina Pinosa (ki je bila članica našega Karitasa vse od ustanovitve in je opravljala tudi delo blagajničarke), Pavla Petavar, Marjana Kmetič in Ivan Blažević.

Miran Prnaver

V  sredo, 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev smo predstavniki Župnijske Karitas Radeče obiskali naše župljane (župnija Radeče in Svibno) in občane občine Radeč, ki prebivajo v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu. To srečanje po novem letu je  potekalo tradicionalno že šesto leto zapored.  Z vsemi, ki jim to dopušča zdravstveno stanje in počutje, smo se srečali v večnamenski dvorani doma.  Uvodoma je vse pozdravil radeški župnik in dekan Miro Bergelj. Opisal je, kako smo praznovali božične praznike v naši župniji.  Gospod Miro je vsem zaželel obilo blagoslova v letošnjem letu. Zapeli smo božične pesmi in prisluhnili odlomku iz Svetega pisma.  Mimica Mesojedec je prebrala lepo  zgodbo, ki je govorila o tem, kako malo je včasih potrebno, da osrečimo in polepšamo življenje svojim bližnjim. Svibenski gospod župnik Janez Jasenc je prav tako vsem namenil  nekaj lepih prazničnih misli in želja. Tajnik Župnijske Karitas Miran Prnaver je pozdravil vse navzoče in na kratko predstavil delovanje Župnijske Karitas Radeče.  Da je bilo srečanje bolj veselo, je poskrbel petošolec Matija Lazar iz Jagnjenice, ki je korajžno zaigral dve skladbi na harmoniko in za to požel prisrčen aplavz prisotnih. Sledila je še skromna in simbolična obdaritev in prijeten klepet ter obujanje spominov  na čase, ko smo še skupaj praznovali v domačem okolju.

Nato so predstavniki Karitas po sobah obiskali vse župljane, ki zaradi bolezni niso mogli v dvorano.

Srečanje v domu v Loki je bilo tudi letos  prisrčno  in prijetno. Bila je obogatitev  tako za vse, ki smo jih obiskali, kot tudi za nas, ki nam je bilo dano to praznično dopoldne biti v družbi sicer v marsičem preizkušanim, a vendar povečini veselim in optimističnim  ljudem.

Lepa zahvala gre tudi zaposlenim v domu, predvsem socialnima delavkama, za vso pomoč in sodelovanje pri organizaciji našega srečanja.

Miran Prnaver